Kazalo
29 odnosi: Aflatoksin, Akrilamid, Amin, Bakterije, Citozin, Deoksiribonukleinska kislina, Gen, Helicobacter pylori, Hepatitis B, Histon, HIV, Jetrnocelični rak, Kaposijev sarkom, Katran, Kemična vez, Metilacija, Mutacija, Nukleotid, Onkogen, Podvojevanje DNK, Popravljanje DNK, Promotor, Radikal (kemija), Rak (bolezen), Rak želodca, Rentgenski žarki, Ultravijolično valovanje, Virus Epstein-Barr, Virusi.
- Karcinogeneza
- Karcinogeni
- Varnost in zdravje pri delu
- Vplivi sevanja na zdravje
Aflatoksin
Aflatoksini so naravno prisotni mikotoksini, ki jih proizvajajo glive iz rodu aspergilov (Aspergillus), med katerimi sta najbolj znani vrsti Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus,Mangipudy, Mehendale; Aflatoxin, 1998, str.
Poglej Karcinogen in Aflatoksin
Akrilamid
V pečenem krompirju je prisoten nevaren akrilamid. Akrilamid ali akril amid je kemična spojina s kemijsko formulo C3H5NO.
Poglej Karcinogen in Akrilamid
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Karcinogen in Amin
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Karcinogen in Bakterije
Citozin
Citozin je dušikova baza, ki je sestavina nukleozidov citidina in deoksicitidina, nukleotidov in nukleinskih kislin.
Poglej Karcinogen in Citozin
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Karcinogen in Deoksiribonukleinska kislina
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Karcinogen in Gen
Helicobacter pylori
Helicobacter pylori je vrsta mikroaerofilnih gramnegativnih ukrivljenih ali spiralastih bacilov iz rodu Helicobacter s 4 do 7 polarnimi bički, ki z ureazo nevtralizira kislost v svojem neposrednem okolju, povzroča vnetje želodčne sluznice in razjede v želodcu in dvanajstniku.
Poglej Karcinogen in Helicobacter pylori
Hepatitis B
Hepatitis B je bolezen, ki jo povzroča virus hepatitisa B (HBV).
Poglej Karcinogen in Hepatitis B
Histon
Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.
Poglej Karcinogen in Histon
HIV
HIV (humani imunodeficientni virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa.
Poglej Karcinogen in HIV
Jetrnocelični rak
Jetrnocelični rak (JR) ali karcinom jetrnih celic ali hepatocelularni karcinom je najpogostejši primarni rak jeter.
Poglej Karcinogen in Jetrnocelični rak
Kaposijev sarkom
Kaposijev sarkom (tudi Kaposijev tumor) je tumor, ki ga povzroča humani herpesvirus 8 ob prisotnih drugih dejavnikov (imunosupresija, oksidativni stres...). Tumor je leta 1872 prvi opisal madžarski dermatolog Moritz Kaposi in po njem so ga kasneje poimenovali.
Poglej Karcinogen in Kaposijev sarkom
Katran
Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.
Poglej Karcinogen in Katran
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Karcinogen in Kemična vez
Metilacija
Vrste metiltransferaz, ki metilirajo histone in njihovi tarčni lizini histonov H3 in H4. Znano je, da metilacija vpliva na strukturo kromatina preko histonov.
Poglej Karcinogen in Metilacija
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Karcinogen in Mutacija
Nukleotid
Nukleotidi so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK.
Poglej Karcinogen in Nukleotid
Onkogen
Onkogén je gen, ki lahko sproži nastanek rakave celice.
Poglej Karcinogen in Onkogen
Podvojevanje DNK
Podvojevanje DNK: dvoverižna molekula DNK se razpne in vsaka veriga posebej se podvoji. Podvajanje (ali replikácija) DNK je proces, pri katerem se prekopira dvovijačna molekula DNK v dve dvovijačni molekuli DNK.
Poglej Karcinogen in Podvojevanje DNK
Popravljanje DNK
Popravljanje DNK z izrezovanjem baz Popravljanje DNK je proces, v katerem celica prepozna in popravi poškodbo katere od molekul DNK, ki sestavljajo njen genom.
Poglej Karcinogen in Popravljanje DNK
Promotor
Promotor (spodbujevalec) je nukleotidno zaporedje na 5'-koncu določenega gena, na katerega se vežejo RNA-polimeraza in transkripcijski faktorji, ki vplivajo na proces genskega prepisovanja.
Poglej Karcinogen in Promotor
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Karcinogen in Radikal (kemija)
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Karcinogen in Rak (bolezen)
Rak želodca
Rák želódca, tudi želódčni rák, je rak, ki nastane v steni želodca.
Poglej Karcinogen in Rak želodca
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Karcinogen in Rentgenski žarki
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Karcinogen in Ultravijolično valovanje
Virus Epstein-Barr
Virus Epstein-Barr (okrajšava VEB; EBV), imenovan tudi humani herpesvirus 4, je virus iz rodu limfokriptovirusov, ki sodi v družino herpesvirusov.
Poglej Karcinogen in Virus Epstein-Barr
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Karcinogen in Virusi
Glej tudi
Karcinogeneza
Karcinogeni
Varnost in zdravje pri delu
Vplivi sevanja na zdravje
Prav tako znan kot Kancerogen, Kancerogenost, Karcinogenost, Rakotvornost.