Kazalo
41 odnosi: Adenozin trifosfat, Aminokislina, Apoptoza, Beljakovina, Celična membrana, Celično jedro, Celica, Ceramid, Eksocitoza, Električni naboj, Encim, Endoplazemski retikulum, Endosom, Galaktoza, Glikolipidi, Glikoprotein, Glikozilacija, Hemiceluloza, Hormon, Konkavnost, Konveksnost, Kratica, Kri, Lipid, Lizosom, Medceličnina, Monosaharid, N-acetilglukozamin, Oligosaharid, Opna, Organel, Pektin, Polisaharid, Presnova, Protitelo, Rastline, Receptor (biokemija), Sfingomielin, Sulfonacija, Tesni stik, Vezikel.
- Organeli
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Golgijev aparat in Adenozin trifosfat
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Golgijev aparat in Aminokislina
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Golgijev aparat in Apoptoza
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Golgijev aparat in Beljakovina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Golgijev aparat in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Golgijev aparat in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Golgijev aparat in Celica
Ceramid
maščobno kislino (angl. ''fatty acid''); če je substituent (R) vodik, gre za ceramid. Ceramid. Substituent R predstavlja maščobno kislino. Ceramid je sfingolipid, derivat sfingozina, v katerem je aminoskupina sfingozina acilirana z maščobno kislino.
Poglej Golgijev aparat in Ceramid
Eksocitoza
Eksocitoza je vrsta transporta snovi iz celice v zunajcelični prostor.
Poglej Golgijev aparat in Eksocitoza
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Golgijev aparat in Električni naboj
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Golgijev aparat in Encim
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Golgijev aparat in Endoplazemski retikulum
Endosom
elektronskim mikroskopom. Vidni so zgodnji endosomi (E), pozni endosom (M) in lizosom (L). Merilo: 500 nm. Endosóm je znotrajcelična cevasta membranska struktura ali mešiček, ki se oblikuje iz celične membrane in je vključen v transport snovi v celici.
Poglej Golgijev aparat in Endosom
Galaktoza
Galaktoza je vrsta sladkorja, ki je manj sladka kot glukoza.
Poglej Golgijev aparat in Galaktoza
Glikolipidi
Kemična zgradba glikolipidov. Glikolipidi (gr. glykys.
Poglej Golgijev aparat in Glikolipidi
Glikoprotein
Glikoprotein, glikoliziran preko dušika v asparaginskem (Asn) aminokislinskem ostanku proteinskega dela.Ruddock & Molinari (2006) Journal of Cell Science 119, 4373–4380 Glikoproteín je sestavljena beljakovina, ki je kovalentno povezana z oligosaharidom.
Poglej Golgijev aparat in Glikoprotein
Glikozilacija
Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.
Poglej Golgijev aparat in Glikozilacija
Hemiceluloza
Hemiceluloze so razmeroma kratki in razvejani homo- in heteropolimeri polisaharidov.
Poglej Golgijev aparat in Hemiceluloza
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Golgijev aparat in Hormon
Konkavnost
Konkávnost (vbóčenost ali vbóklost) se lahko nanaša na naslednje pojme.
Poglej Golgijev aparat in Konkavnost
Konveksnost
Konvéksnost (izbóčenost ali izbóklost) se lahko nanaša na naslednje pojme.
Poglej Golgijev aparat in Konveksnost
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Poglej Golgijev aparat in Kratica
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Golgijev aparat in Kri
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Golgijev aparat in Lipid
Lizosom
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.
Poglej Golgijev aparat in Lizosom
Medceličnina
Mèdceličnína, intercelulárna snóv ali ékstracelulárni mátriks so amorfne in vlaknate zunajcelične strukture, sestavljene iz kompleksnih velemolekul in tekočine, ki jo proizvajajo in v svojo neposredno okolico izločajo celice.
Poglej Golgijev aparat in Medceličnina
Monosaharid
Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.
Poglej Golgijev aparat in Monosaharid
N-acetilglukozamin
N-acetilglukozamin (N-acetil-D-glukozamin; skrajšano GlcNAc ali NAG) je monosaharidni derivat glukoze oziroma acetilni derivat glukozamina.
Poglej Golgijev aparat in N-acetilglukozamin
Oligosaharid
Tridimenzionalni model rafinoze, pogostega oligosaharida. Oligosaharid (iz grščine ὀλίγος olígos, "nekaj" in σάκχαρ sácchar, "sladkor") je polimerni ogljikov hidrat, sestavljen iz manjšega števila monomernih enot – monosaharidov (običajno od treh do desetih).
Poglej Golgijev aparat in Oligosaharid
Opna
Opna (s tujko membrana) je tanka, ploska in prožna struktura, ki ločuje dva prostora.
Poglej Golgijev aparat in Opna
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Golgijev aparat in Organel
Pektin
Pektin je strukturni heteropolisaharid, v katerem se izmenjujejo odseki galakturonske kisline z ramnozo.
Poglej Golgijev aparat in Pektin
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Golgijev aparat in Polisaharid
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Golgijev aparat in Presnova
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Golgijev aparat in Protitelo
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Golgijev aparat in Rastline
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Golgijev aparat in Receptor (biokemija)
Sfingomielin
Sphingomyelinčrno:sfingozinrdeče:fosfoholinmodro:maščobna kislina Sfingomielin je spojina ceramida in fosfoholina ali fosfoetanolamina in je sestavina celičnih membran in mielina.
Poglej Golgijev aparat in Sfingomielin
Sulfonacija
Sulfonacija je kemijska reakcija s koncentrirano žveplovo kislino (po navadi tudi z oleumom) in daje sulfonske kisline.
Poglej Golgijev aparat in Sulfonacija
Tesni stik
mukozna plast ('''a'''), ki ščiti celice pred vsebino lumna organa ('''A'''). '''Spodaj:''' tesni stik, ki ločuje apikalno ('''B''') od bazalne ('''C''') strani celice.
Poglej Golgijev aparat in Tesni stik
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Golgijev aparat in Vezikel
Glej tudi
Organeli
Prav tako znan kot Golgijev kompleks.