Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Golgijev aparat

Index Golgijev aparat

presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.

Kazalo

  1. 43 odnosi: ABC-prenašalec, Akrosom, Živalska celica, Črne koze, Camillo Golgi, Celično jedro, Celica, Ceramid, Endocitoza, Endoplazemski retikulum, GA, George Emil Palade, Gladki endoplazemski retikulum, Glikozilacija, Italija, Leydigova celica, Lizin, Lizosom, Makrofag, Melanocit, Monocit, Mrzlica denga, Oligosaharid, Organel, Panethova celica, Parathormon, Perikarion, Pnevmocit tipa II, Podocit, Prokarionti, Rumena mrzlica, Semenjak, Sertolijeva celica, Seznam medicinskih vsebin, Spermatogeneza, Svetlina, Toksin oslovskega kašlja, Tuberkuloza, Vakuola, Vezikel, Virusna ovojnica, Wilsonova bolezen, Zrnati endoplazemski retikulum.

ABC-prenašalec

ABC-transporterji ali ABC-prenašalci so aktivne membranske črpalke oziroma največja družina membranskih beljakovin.

Poglej Golgijev aparat in ABC-prenašalec

Akrosom

Akrosom je celični organel, ki se razvije na prednji strani glave semenčice (spermalne celice) pri mnogih živalih (vključujoč ljudi).

Poglej Golgijev aparat in Akrosom

Živalska celica

'''Zgradba tipične živalske celice:''' 1. jedrce 2. celično jedro 3. ribosomi 4. sekretorni mešiček 5. zrnati endoplazemski retikulum 6. Golgijev aparat 7. mikrotubuli 8. gladki endoplazemski retikulum 9. mitohondriji 10. vakuola 11. citoplazma 12. lizosom 13.

Poglej Golgijev aparat in Živalska celica

Črne koze

Črne koze (tudi osepnice ali variola) so človeška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus variole.

Poglej Golgijev aparat in Črne koze

Camillo Golgi

Camillo Golgi, italijanski histolog in zdravnik, * 7. julij, 1843, Córteno Golgi pri Brescii, Kraljestvo Lombardija-Venecija, † 21. januar, 1926, Pavia v Lombardiji, Italija.

Poglej Golgijev aparat in Camillo Golgi

Celično jedro

Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.

Poglej Golgijev aparat in Celično jedro

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Poglej Golgijev aparat in Celica

Ceramid

maščobno kislino (angl. ''fatty acid''); če je substituent (R) vodik, gre za ceramid. Ceramid. Substituent R predstavlja maščobno kislino. Ceramid je sfingolipid, derivat sfingozina, v katerem je aminoskupina sfingozina acilirana z maščobno kislino.

Poglej Golgijev aparat in Ceramid

Endocitoza

Endocitóza je celični proces, pri katerem celica vnese snov (molekule ali druge celice) prek celične membrane v svojo notranjost.

Poglej Golgijev aparat in Endocitoza

Endoplazemski retikulum

transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.

Poglej Golgijev aparat in Endoplazemski retikulum

GA

GA, Ga ali ga je lahko.

Poglej Golgijev aparat in GA

George Emil Palade

George Emil Palade, romunsko-ameriški celični biolog in akademik, nobelovec, * 19. november 1912, Iași, Kraljevina Romunija, † 7. oktober 2008, Del Mar, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Golgijev aparat in George Emil Palade

Gladki endoplazemski retikulum

jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) '''gladki endoplazemski retikulum''' (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Gladki (tudi agranularni) endoplazemski retikulum je del endoplazemskega retikuluma (okrajšano ER), ki na citoplazemski strani nima vezanih ribosomov in je mesto sinteze membranskih lipidov in razstrupljanja.

Poglej Golgijev aparat in Gladki endoplazemski retikulum

Glikozilacija

Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.

Poglej Golgijev aparat in Glikozilacija

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Golgijev aparat in Italija

Leydigova celica

kapilare Leydigove celice (tudi intersticijske celice) so celice v intersticiju med semenskimi cevkami v modih (testisih), ki izločajo androgene, med drugim tudi testosteron.

Poglej Golgijev aparat in Leydigova celica

Lizin

Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Poglej Golgijev aparat in Lizin

Lizosom

Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.

Poglej Golgijev aparat in Lizosom

Makrofag

mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.

Poglej Golgijev aparat in Makrofag

Melanocit

Shematska ponazoritev melanocitov in melanina. Melanociti so celice, ki se nahajajo v bazalni plasti vrhnjice (epidermisa), žilni plasti očesa (uvea), notranjem ušesu,, možganskih ovojnicah, kosteh, in srcu ter proizvajajo pigment melanin, ki je odgovoren za barvo kože, las in oči ter ščiti te strukture pred ultravijolično svetlobo (UV).

Poglej Golgijev aparat in Melanocit

Monocit

Monocit Monociti oz.

Poglej Golgijev aparat in Monocit

Mrzlica denga

Mrzlica denga, znana tudi kot kostolomna mrzlica, pogovorno denga, je tropska bolezen, ki jo povzroča virus denge.

Poglej Golgijev aparat in Mrzlica denga

Oligosaharid

Tridimenzionalni model rafinoze, pogostega oligosaharida. Oligosaharid (iz grščine ὀλίγος olígos, "nekaj" in σάκχαρ sácchar, "sladkor") je polimerni ogljikov hidrat, sestavljen iz manjšega števila monomernih enot – monosaharidov (običajno od treh do desetih).

Poglej Golgijev aparat in Oligosaharid

Organel

jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.

Poglej Golgijev aparat in Organel

Panethova celica

Panethove celice Panethove celice so eksokrine celice, ki se nahajajo v sluznici tankega črevesa, na dnu Lieberkühnovih kript.

Poglej Golgijev aparat in Panethova celica

Parathormon

Parathormon (PTH) je peptidni hormon sestavljen iz 84 aminokislin, ki ga izločajo obščitnice.

Poglej Golgijev aparat in Parathormon

Perikarion

Perikarion ali soma (grško soma - telo; perikaryos - kar je okrog jedra) je telo živčne celice (nevrona), ki vsebuje jedro in citoplazmo.

Poglej Golgijev aparat in Perikarion

Pnevmocit tipa II

Pnevmociti tipa II (tudi velike alveolarne celice) so alveolne epitelijske celice.

Poglej Golgijev aparat in Pnevmocit tipa II

Podocit

Podocíti (tudi epicíti) so velike epitelijske celice v Bowmanovi ovojnici na zunanjem površju kapilar v ledvičnih glomerulih, ki imajo številne prstaste podaljške.

Poglej Golgijev aparat in Podocit

Prokarionti

Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.

Poglej Golgijev aparat in Prokarionti

Rumena mrzlica

Rumena mrzlica je huda tropska bolezen, ki jo povzroča flavivirus.

Poglej Golgijev aparat in Rumena mrzlica

Semenjak

Semenjaka in prostata; pogled od zgoraj in spredaj ''Topografija semenjakov'' Semenjak (vesicula seminalis, glandulae vesiculosae), seminalna vezikula ali mehurnica je parna pomožna spolna žleza pri sesalcih moškega spola, ki se prilega zadajšnji strani sečnega mehurja.

Poglej Golgijev aparat in Semenjak

Sertolijeva celica

Sertolijeve celice so podporne celice v modih (testisih) in so izjemnega pomena za njihovo delovanje.

Poglej Golgijev aparat in Sertolijeva celica

Seznam medicinskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin.

Poglej Golgijev aparat in Seznam medicinskih vsebin

Spermatogeneza

Spermatogenéza je proces zorenja semenčic oziroma spermijev - moških spolnih celic.

Poglej Golgijev aparat in Spermatogeneza

Svetlina

Svetlina (lumen) arterije Svetlina ali lumen je anatomski izraz za notranji (dobesedno svetel) prostor cevastih ali votlih organov.

Poglej Golgijev aparat in Svetlina

Toksin oslovskega kašlja

Toksin oslovskega kašlja (tudi pertuzijski toksin, PT) je eksotoksin, ki ga izloča bakterija vrste Bordetella pertussis.

Poglej Golgijev aparat in Toksin oslovskega kašlja

Tuberkuloza

Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.

Poglej Golgijev aparat in Tuberkuloza

Vakuola

mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (citosol) (12) lizosom (13) centrioli Vakuole so celični organeli, obdani s celično membrano, ki se pojavljajo v nekaterih evkariontskih celicah.

Poglej Golgijev aparat in Vakuola

Vezikel

Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.

Poglej Golgijev aparat in Vezikel

Virusna ovojnica

Prikaz virusne ovojnice enega od virusov iz rodu alfavirusov (premer 68 nm) Vírusna ovójnica ali vírusni plášč je pri nekaterih virusih prisotna najbolj zunanja struktura, sestavljena iz lipidov, ki izvirajo iz lipidnega dvosloja gostiteljeve celice.

Poglej Golgijev aparat in Virusna ovojnica

Wilsonova bolezen

Wilsonova bolezen ali hepatolentikularna degeneracija je dedna presnovna motnja, ki se deduje avtosomno recesivno, značilnost bolezni pa je kopičenje bakra (Cu) v tkivih.

Poglej Golgijev aparat in Wilsonova bolezen

Zrnati endoplazemski retikulum

jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) '''zrnati endoplazemski retikulum''' (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Zrnati endoplazemski retikulum, tudi granularni endoplazemski retikulum (GER) ali ergastoplazma, je del endoplazemskega retikuluma, ki ima na svoji površini vezane ribosome in je mesto sinteze membranskih in sekrecijskih beljakovin.

Poglej Golgijev aparat in Zrnati endoplazemski retikulum

Prav tako znan kot Golgijev kompleks.