Kazalo
50 odnosi: Aminokislina, Antigen, Asparagin, Črevesna flora, Bakterije, Beljakovina, Biomolekula, Celična adhezijska molekula, Celična membrana, Celična stena, Celuloza, Debelo črevo, Disaharid, Dušik, Endoplazemski retikulum, Endotelij, Evkarionti, Fosfolipidna dvojna plast, Fruktoza, Galaktoza, Glikolipidi, Glikoprotein, Glikozilacija, Golgijev aparat, Inulin, Kisik, Kovalentna vez, Krvna skupina, Laktoza, Levkocit, Lipid, Mleko, Monomer, Monosaharid, Ogljikov hidrat, Polimer, Polimerizacija, Polisaharid, Prebavna cev, Prehranske vlaknine, Prokarionti, Protitelo, Reducirajoči sladkor, Saccharomyces cerevisiae, Selektin, Serin, Tanko črevo, Topnost, Treonin, Tumor.
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Oligosaharid in Aminokislina
Antigen
Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).
Poglej Oligosaharid in Antigen
Asparagin
Asparagin (okrajšano kot Asn ali N; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine).
Poglej Oligosaharid in Asparagin
Črevesna flora
Črevesna flora so mikroorganizmi v debelem črevesu, ki so normalni in koristni, spremenjeni po številu in/ali sestavi pa so lahko patogeni.
Poglej Oligosaharid in Črevesna flora
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Oligosaharid in Bakterije
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Oligosaharid in Beljakovina
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Oligosaharid in Biomolekula
Celična adhezijska molekula
Celične adhezijske molekule (CAM) so skupina beljakovin celične površine, ki skrbijo za medsebojno povezovanje (adhezijo) sosednjih celic in celic z zunajceličnim matriksom (medceličnino).
Poglej Oligosaharid in Celična adhezijska molekula
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Oligosaharid in Celična membrana
Celična stena
Celična stena je specializirana celična struktura iz kompleksnih polisaharidov na zunanji strani celične membrane, ki daje celici obliko in zaščito; značilna je za rastline in bakterije.
Poglej Oligosaharid in Celična stena
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Oligosaharid in Celuloza
Debelo črevo
Prebavni trakt: 1.
Poglej Oligosaharid in Debelo črevo
Disaharid
Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.
Poglej Oligosaharid in Disaharid
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Oligosaharid in Dušik
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Oligosaharid in Endoplazemski retikulum
Endotelij
Prikaz zgradbe žile z označenim endotelijem. Endotélij je notranja plast obtočil iz enoskladnega ploščatega epitelija.
Poglej Oligosaharid in Endotelij
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Oligosaharid in Evkarionti
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Oligosaharid in Fosfolipidna dvojna plast
Fruktoza
Kemijska struktura fruktoze sličica Fruktoza ali sadni sladkor je ogljikov hidrat, natančneje enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid.
Poglej Oligosaharid in Fruktoza
Galaktoza
Galaktoza je vrsta sladkorja, ki je manj sladka kot glukoza.
Poglej Oligosaharid in Galaktoza
Glikolipidi
Kemična zgradba glikolipidov. Glikolipidi (gr. glykys.
Poglej Oligosaharid in Glikolipidi
Glikoprotein
Glikoprotein, glikoliziran preko dušika v asparaginskem (Asn) aminokislinskem ostanku proteinskega dela.Ruddock & Molinari (2006) Journal of Cell Science 119, 4373–4380 Glikoproteín je sestavljena beljakovina, ki je kovalentno povezana z oligosaharidom.
Poglej Oligosaharid in Glikoprotein
Glikozilacija
Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.
Poglej Oligosaharid in Glikozilacija
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Poglej Oligosaharid in Golgijev aparat
Inulin
Inulin je polisaharid, ki se nahaja v različnih rastlinah kot oblika rezervne hrane.
Poglej Oligosaharid in Inulin
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Oligosaharid in Kisik
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Oligosaharid in Kovalentna vez
Krvna skupina
Krvna skupina je oznaka za klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk.
Poglej Oligosaharid in Krvna skupina
Laktoza
Laktóza ali mléčni sládkor je disaharid, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih.
Poglej Oligosaharid in Laktoza
Levkocit
Levkociti v človeški krvi Bele krvničke, levkociti ali bele krvne celice so krvne celice, ki varujejo telo pred okužbami in tumorji, tj.
Poglej Oligosaharid in Levkocit
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Oligosaharid in Lipid
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Poglej Oligosaharid in Mleko
Monomer
Monomer (iz grškega mono – eden ali en in meros – del) je majhna molekula, ki se lahko kemijsko veže z drugo molekulo monomera, tako da nastane polimer.
Poglej Oligosaharid in Monomer
Monosaharid
Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.
Poglej Oligosaharid in Monosaharid
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Oligosaharid in Ogljikov hidrat
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Oligosaharid in Polimer
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Poglej Oligosaharid in Polimerizacija
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Oligosaharid in Polisaharid
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Oligosaharid in Prebavna cev
Prehranske vlaknine
Prehranske vlaknine spadajo med prebiotike.
Poglej Oligosaharid in Prehranske vlaknine
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Oligosaharid in Prokarionti
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Oligosaharid in Protitelo
Reducirajoči sladkor
Reducirajoči sladkor je vsak ogljikov hidrat (sladkor), sposoben delovati kot reducent.
Poglej Oligosaharid in Reducirajoči sladkor
Saccharomyces cerevisiae
Saccharomyces cerevisiae spada med kvasovke.
Poglej Oligosaharid in Saccharomyces cerevisiae
Selektin
Selektini (CD62) so družina površinskih glikoproteinov, ki prehodno posredujejo od Ca2+ odvisno medcelično adhezijo, na primer pritrjevanje levkocitov na endotelijske celice). Ime selektin izhaja iz besed »select« in »lektin«, slednji so vrsta beljakovin, ki prepoznavajo ogljikovodike.
Poglej Oligosaharid in Selektin
Serin
Serin (skrajšano Ser ali S) je polarna aminokislina.
Poglej Oligosaharid in Serin
Tanko črevo
Tánko črevó (tudi ózko črevó; latinsko intestinum tenue) je del človeških prebavil.
Poglej Oligosaharid in Tanko črevo
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Oligosaharid in Topnost
Treonin
Treonin (okrajšano kot Thr ali T), je esencialna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo samo ne more proizvesti, zato ga mora prejemati s hrano.
Poglej Oligosaharid in Treonin
Tumor
Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.
Poglej Oligosaharid in Tumor
Prav tako znan kot Oligosaharidi.