Kazalo
21 odnosi: Antibiotik, Bakterije, Celično jedro, Deblo (taksonomija), Ekosistem, Encim, Genotip, Glive, Goba, Hidroliza, Hifa, Hrana, Kvas, Morfologija (biologija), Patogen, Podgobje, Sir, Sladkor, Taksonomija, Toksin, Vrsta (biologija).
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Poglej Plesen in Antibiotik
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Plesen in Bakterije
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Plesen in Celično jedro
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Plesen in Deblo (taksonomija)
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Plesen in Ekosistem
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Plesen in Encim
Genotip
Genotip je skupek vseh genov v organizmu.
Poglej Plesen in Genotip
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Plesen in Glive
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Plesen in Goba
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Plesen in Hidroliza
Hifa
Hife čopičaste plesni s konidiji Hifa (s tujko hypha, množ. hyphae, iz starogrške ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, s citoplazmo napolnjena in celično steno obdana struktura, ki jo tvorijo nekatere bakterije in glive ter glivam podobne oomicete.
Poglej Plesen in Hifa
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Plesen in Hrana
Kvas
Suhi kvas Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk.
Poglej Plesen in Kvas
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Plesen in Morfologija (biologija)
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Plesen in Patogen
Podgobje
Glivni micelij Mikroskopski prikaz micelija. Slika prikazuje 1 mm². Podgobje ali micelij je vegetativno telo glive, sestavljeno iz hif.
Poglej Plesen in Podgobje
Sir
Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.
Poglej Plesen in Sir
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Plesen in Sladkor
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Plesen in Taksonomija
Toksin
Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.
Poglej Plesen in Toksin
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Plesen in Vrsta (biologija)
Prav tako znan kot Plesni.