Kazalo
17 odnosi: Dendrit, Dražljaj, Ganglij, Hrbtenjača, Kemična sinapsa, Možgani, Mrežnica, Nevretenčarji, Nevrit, Nevroglija, Nevron, Opornina, Ranvierov zažetek, Schwannova celica, Siva možganovina, Tkivo, Vretenčarji.
- Tkiva
Dendrit
Možganska Purkinjejeva celica, kjer je nazorno vidna drevesasta struktura '''dendritov'''. Dendrit (grško dendrites: drevesni) je izrastek iz živčne celice, odgovoren za privzem informacij, ki jih dobiva od sosednjih celic preko sinaps.
Poglej Živčno tkivo in Dendrit
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Živčno tkivo in Dražljaj
Ganglij
Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.
Poglej Živčno tkivo in Ganglij
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Poglej Živčno tkivo in Hrbtenjača
Kemična sinapsa
receptorji; A-živčni končič presinaptičnega celice (nevrona); B-Sinaptična špranja; C-Postsinaptična celica (živčna, mišična ali žlezna celica) Sinapsa (grško syn, skupaj + haptein, stiskati) ali preklop je najpogosteje stik med dvema sosednjima nevronoma oz.
Poglej Živčno tkivo in Kemična sinapsa
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Živčno tkivo in Možgani
Mrežnica
Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.
Poglej Živčno tkivo in Mrežnica
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Živčno tkivo in Nevretenčarji
Nevrit
Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.
Poglej Živčno tkivo in Nevrit
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Živčno tkivo in Nevroglija
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Živčno tkivo in Nevron
Opornina
Oporníne (tudi opórna tkíva) so tkiva, ki nastanejo večinoma iz mezoderma in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Živčno tkivo in Opornina
Ranvierov zažetek
Ranvierov zažetek, tudi Ranvierjev zažetek ali Ranvierjev zažemek, je zoženje mielinske ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevrolemski (Schwannovi) celici.
Poglej Živčno tkivo in Ranvierov zažetek
Schwannova celica
Schwannova celica v kulturi. Schwannova ali nevrolemska celica (tudi nevrolemocit) je nevroglijska celica v obkrajnem živčevju, ki tvori mielinsko ovojnico okrog posameznega aksona ali v katero je vloženih več nemieliniziranih aksonov.
Poglej Živčno tkivo in Schwannova celica
Siva možganovina
Siva možganovina ali siva substanca (latinsko substantia grisea) imenujemo območja osrednjega živčevja, ki je zgrajeno pretežno iz perikarionov živčnih celic.
Poglej Živčno tkivo in Siva možganovina
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Živčno tkivo in Tkivo
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Živčno tkivo in Vretenčarji
Glej tudi
Tkiva
Prav tako znan kot Živčnina.