Kazalo
26 odnosi: Alkohol, Celična membrana, Disaharid, Escherichia, Escherichia coli, Fosfolipidna dvojna plast, Glicerofosfolipid, Glicerol, Glikolipidi, Glikozilacija, Glukozamin, Gramnegativna bakterija, Grampozitivna bakterija, Lipid, Lipopolisaharid, Maščobna kislina, Monosaharid, Mycobacterium tuberculosis, Ogljikov hidrat, Poliketid, Radikal (kemija), Sfingolipid, Spojina, Sterol, Trehaloza, Tuberkuloza.
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Saharolipid in Alkohol
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Saharolipid in Celična membrana
Disaharid
Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.
Poglej Saharolipid in Disaharid
Escherichia
Escherichia (ešerihija) je rod gramnegativnih, nesporogenih, fakultativno anaerobnih, paličastih bakterij iz družine enterobakterij.
Poglej Saharolipid in Escherichia
Escherichia coli
Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.
Poglej Saharolipid in Escherichia coli
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Saharolipid in Fosfolipidna dvojna plast
Glicerofosfolipid
Glicerofosfolipidi ali fosfogliceridi (ponekod tudi glicerofosfatidi) so družina polarnih lipidov (natančneje fosfolipidov), ki se pogosto nahajajo v bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, sfingolipidi.
Poglej Saharolipid in Glicerofosfolipid
Glicerol
Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.
Poglej Saharolipid in Glicerol
Glikolipidi
Kemična zgradba glikolipidov. Glikolipidi (gr. glykys.
Poglej Saharolipid in Glikolipidi
Glikozilacija
Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.
Poglej Saharolipid in Glikozilacija
Glukozamin
Glukozamin je aminosladkor, ki se nahaja v skoraj vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v vezivnem tkivu in hrustancu.
Poglej Saharolipid in Glukozamin
Gramnegativna bakterija
''Escherichia coli'' se po Gramu barva negativno Gramnegativne bakterije ali tudi po Gramu negativne bakterije so tiste bakterije, ki se v postopku barvanja po Gramu le prehodno obarvajo z metilvijoličnim, kasnejše spiranje z acetonom in etanolom pa jih razbarva.
Poglej Saharolipid in Gramnegativna bakterija
Grampozitivna bakterija
vraničnega prisada, ''Bacillus anthracis'', kot vijoličaste paličice v cerebrospinalnem vzorcu. Ostale celice so bele krvničke. Grampozitivne bakterije ali tudi po Gramu pozitivne bakterije so bakterije, ki po barvanju z metilvijoličnim in nadaljnjim razbarvanjem z etanolom in acetonom v procesu barvanja po Gramu ostanejo vijolično oziroma modro obarvane, kar je vidno pod mikroskopom.
Poglej Saharolipid in Grampozitivna bakterija
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Saharolipid in Lipid
Lipopolisaharid
Zgradba lipopolisaharida. Lipopolisaharid (okrajšano LPS) je kompleks lipida in polisaharida, ki je v steni gramnegativnih bakterij.
Poglej Saharolipid in Lipopolisaharid
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Saharolipid in Maščobna kislina
Monosaharid
Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.
Poglej Saharolipid in Monosaharid
Mycobacterium tuberculosis
Mycobacterium tuberculosis je bakterija, ki je v največ primerih povzročitelj jetike (tuberkuloze); med drugimi povzročitelji te bolezni so lahko še Mycobacterium bovis, Mycobacterium africanum, Mycobacterium avium ali Mycobacterium marinum.
Poglej Saharolipid in Mycobacterium tuberculosis
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Saharolipid in Ogljikov hidrat
Poliketid
Poliketidi so velika skupina sekundarnih metabolitov, ki bodisi vsebujejo izmenjujoče se karbonilne funkcionalne skupine in metilenske skupine bodisi so derivati prekurzorjev, ki imajo tovrstne alternirajoče skupine.
Poglej Saharolipid in Poliketid
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Saharolipid in Radikal (kemija)
Sfingolipid
Sfingolipidi so družina polarnih lipidov, ki se pogosto nahajajo v raznih bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, glicerofosfolipidi (fosfogliceridi).
Poglej Saharolipid in Sfingolipid
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Saharolipid in Spojina
Sterol
Steroli, znani tudi kot steroidni alkoholi, so podskupina steroidov in pomemben razred organskih molekul.
Poglej Saharolipid in Sterol
Trehaloza
Trehaloza poznana tudi kot mikoza ali tremaloza, je naravni alfa disaharid, kjer sta dve α- glukozni enoti povezani z α, α-1, 1- glikozidno vezjo.
Poglej Saharolipid in Trehaloza
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Saharolipid in Tuberkuloza