Kazalo
51 odnosi: Alergen, Alergija, Alergija na cvetni prah, Alergijski rinitis, Živali, Žuželke, Beljakovina, Bor (drevo), Botanika, Brest (drevo), Breza, Cvet, Dvodomnost, Dvokaličnice, Enokaličnice, Entomofilija, Golosemenke, Gozd, Hidrofilija, Hmelj, Hrast, Ječmen, Koruza, Kritosemenke, Marelica, Medonosna čebela, Mikrometer, Navadna konoplja, Navadna leska, Navadni oreh, Nektar, Opraševanje, Oves, Pšenica, Pelod, Pestič, Populacija (biologija), Prašnik, Rastline, Rž, Red (biologija), Riž, Socvetje, Topoli, Trave, Tropski pas, Velika kopriva, Veter, Vrsta (biologija), Zelišče, ... Razširi indeks (1 več) »
Alergen
Alergen je vrsta antigena, ki povzroča zelo živahen imunski odziv, pri katerem se imunski sistem bori z zaznano domnevno grožnjo, ki je se sicer neškodljiva za telo.
Poglej Anemofilija in Alergen
Alergija
Alergija je motnja imunskega sistema, za katero so značilne pretirane reakcije, ki jih nosijo posamezna protitelesa (reaginski test ali IgE), na običajno neškodljive snovi, kot je cvetni prah.
Poglej Anemofilija in Alergija
Alergija na cvetni prah
Alergija na cvetni prah ali tudi poznano kot seneni nahod, je alergijska bolezen zgornjih dihal, ki se pojavi v času, ko rastline cvetijo.
Poglej Anemofilija in Alergija na cvetni prah
Alergijski rinitis
Alergijski rinitis je vnetje nosne sluznice zaradi preobčutljivosti na alergene v zraku.
Poglej Anemofilija in Alergijski rinitis
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Anemofilija in Živali
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Anemofilija in Žuželke
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Anemofilija in Beljakovina
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Anemofilija in Bor (drevo)
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Anemofilija in Botanika
Brest (drevo)
Brest (znanstveno ime Ulmus) je rod dreves iz družine brestovk (Ulmaceae).
Poglej Anemofilija in Brest (drevo)
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Poglej Anemofilija in Breza
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Poglej Anemofilija in Cvet
Dvodomnost
Dvodomnost ali diecičnost je lastnost vrste, pri kateri lahko ločimo individualne moške in ženske osebke.
Poglej Anemofilija in Dvodomnost
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Anemofilija in Dvokaličnice
Enokaličnice
Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.
Poglej Anemofilija in Enokaličnice
Entomofilija
Entomofilija (manj ustrezno entomogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo žuželke.
Poglej Anemofilija in Entomofilija
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Anemofilija in Golosemenke
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Anemofilija in Gozd
Hidrofilija
Hidrofilija (manj ustrezno hidrogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za razmeroma slabo razširjen tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša s pomočjo vode.
Poglej Anemofilija in Hidrofilija
Hmelj
Hmelj ''Humulus japonicus'' seme Hmelj (znanstveno ime Humulus) je večletna dvodomna rastlina vzpenjalka, ki jo gojijo predvsem zaradi storžkov, iz katerih se pripravlja začimbo za pivo. V Sloveniji hmelj gojijo zlasti v Savinjski dolini.
Poglej Anemofilija in Hmelj
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Anemofilija in Hrast
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Anemofilija in Ječmen
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Anemofilija in Koruza
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Anemofilija in Kritosemenke
Marelica
Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus).
Poglej Anemofilija in Marelica
Medonosna čebela
Medonosna čebela ali domača čebela (znanstveno ime Apis mellifera) je vrsta čebele, izvorno razširjena po Afriki in Evraziji, ki jo je človek udomačil za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov ter opraševanje kulturnih rastlin, pri tem pa zanesel po vsem svetu.
Poglej Anemofilija in Medonosna čebela
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Anemofilija in Mikrometer
Navadna konoplja
Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis.
Poglej Anemofilija in Navadna konoplja
Navadna leska
Navádna leska (znanstveno ime Corylus avellana) je listopadni grm z užitnimi plodovi, ki je pogost tudi v slovenskih gozdovih.
Poglej Anemofilija in Navadna leska
Navadni oreh
Navadni oreh (znanstveno ime Juglans regia) je do 35 m visoko listnato drevo, ki sodi v družino orehovk (Junglandaceae).
Poglej Anemofilija in Navadni oreh
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Anemofilija in Nektar
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Anemofilija in Opraševanje
Oves
Ôves (znanstveno ime Avena sativa) je žito, ki se večinoma uporablja za prehrano domačih živali.
Poglej Anemofilija in Oves
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Anemofilija in Pšenica
Pelod
Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.
Poglej Anemofilija in Pelod
Pestič
Pestič sestavljajo plodnica, vrat in brazda.
Poglej Anemofilija in Pestič
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Anemofilija in Populacija (biologija)
Prašnik
Prašnik gradi prašnična nit, na kateri je prašnica (tudi antera), ki jo sestavljata dve polprašnici.
Poglej Anemofilija in Prašnik
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Anemofilija in Rastline
Rž
Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.
Poglej Anemofilija in Rž
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Anemofilija in Red (biologija)
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Anemofilija in Riž
Socvetje
vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.
Poglej Anemofilija in Socvetje
Topoli
Topol (znanstveno ime Populus) je rod listopadnih, hitrorastočih dreves.
Poglej Anemofilija in Topoli
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Anemofilija in Trave
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Anemofilija in Tropski pas
Velika kopriva
Velika kopriva (znanstveno ime Urtica dioica) je rastlina trajnica z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom.
Poglej Anemofilija in Velika kopriva
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Anemofilija in Veter
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Anemofilija in Vrsta (biologija)
Zelišče
Zelišča, zelnate rastline oz.
Poglej Anemofilija in Zelišče
Zoofilija (botanika)
Zoofilija (manj ustrezno zoogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo živali.
Poglej Anemofilija in Zoofilija (botanika)
Prav tako znan kot Anemofilna rastlina, Anemogamija, Opraševanje z vetrom, Vetrocvetka, Vetrocvetke.