Kazalo
49 odnosi: Anemofilija, Živalstvo in rastlinstvo Jordanije, Čreslovina, Botanični slovar, Cvet, Dvojna oploditev, Dvokrpi ginko, Geološka časovna lestvica, Ginkovci, Gozd, Heterosporija, Iglavci, Jura, Karbon, Korenina, Kritosemenke, Ksilem, List, Magnolidni kompleks, Meristem, Mikoriza, Narodni park Dolina cvetja, Narodni park Modri kamni, Nektar, Opraševanje, Organ (biologija), Ovršni list, Periderm, Perm, Plazmodezma, Plevel, Poliembrionija, Praprotnice, Prave dvokaličnice, Rastline, Rastlinska žila, Sagovci, Seme, Semenčica, Semenke, Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji, Sibirske trape, Sitasti element, Steljka, Trave, Velbičevka, Vrsta (biologija), Zalubniki, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Anemofilija
Anemofilija (manj ustrezno anemogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša z vetrom.
Poglej Golosemenke in Anemofilija
Živalstvo in rastlinstvo Jordanije
Rastlinstvo in živalstvo Jordanije je razširjeno v različnih naravnih habitatih.
Poglej Golosemenke in Živalstvo in rastlinstvo Jordanije
Čreslovina
Taninska kislina Čreslovina ali tanin je rastlinska polifenolna spojina grenkega okusa, ki veže in obarja ali zvija proteine.
Poglej Golosemenke in Čreslovina
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Golosemenke in Botanični slovar
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Poglej Golosemenke in Cvet
Dvojna oploditev
Dvojna oploditev je posebni tip oploditve rastlin, ki se pojavlja pri kritosemenkah.
Poglej Golosemenke in Dvojna oploditev
Dvokrpi ginko
Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali krajše samo gínko je drevo iz družine ginkovcev.
Poglej Golosemenke in Dvokrpi ginko
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Golosemenke in Geološka časovna lestvica
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Golosemenke in Ginkovci
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Golosemenke in Gozd
Heterosporija
Heterosporija ali anizosporija je pojav proizvajanja dveh različno velikih tipov spor pri sporofitih višjih rastlin.
Poglej Golosemenke in Heterosporija
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Golosemenke in Iglavci
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Golosemenke in Jura
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Golosemenke in Karbon
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Poglej Golosemenke in Korenina
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Golosemenke in Kritosemenke
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Golosemenke in Ksilem
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Golosemenke in List
Magnolidni kompleks
Magnolidni kompleks ali magnolide, pa tudi Magnoliidae in Magnolianae, je poimenovanje za klad (monofiletsko skupino) kritosemenk.
Poglej Golosemenke in Magnolidni kompleks
Meristem
Meristem ali meristematsko (meristemsko) tkivo je tkivni tip, ki ga najdemo v rastlinah.
Poglej Golosemenke in Meristem
Mikoriza
Mikoriza (grško μύκης — goba in ρίζα — korenina) je sožitje med glivami in višjimi rastlinami.
Poglej Golosemenke in Mikoriza
Narodni park Dolina cvetja
Narodni park Dolina cvetja je indijski narodni park, ki je bil ustanovljen leta 1982.
Poglej Golosemenke in Narodni park Dolina cvetja
Narodni park Modri kamni
Modri kamni (bolgarsko Сините камъни) je narodni park, ki leži severno od bolgarskega mesta Sliven.
Poglej Golosemenke in Narodni park Modri kamni
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Golosemenke in Nektar
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Golosemenke in Opraševanje
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Golosemenke in Organ (biologija)
Ovršni list
Prikaz ovršnih listov, kamor uvrščamo različne tipe listov, ki se nahajajo v cvetni regiji in opravljajo različne vloge. Ovršni list je rastlinski list, ki se nahaja v cvetnem predelu stebla (poganjka).
Poglej Golosemenke in Ovršni list
Periderm
Periderm je sekundarno krovno tkivo, ki se pojavlja pri lesnatih rastlinah na deblu in koreninah (namesto primarnih krovnih tkiv), razmeroma redko pa je prisoten na steblih in koreninah, ki so se debelile le primarno.
Poglej Golosemenke in Periderm
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Golosemenke in Perm
Plazmodezma
Plazmodezme so citoplazemski kanali mikroskopskih velikosti, ki potekajo skozi celične stene rastlinskih celic in celic nekaterih vrst alg.
Poglej Golosemenke in Plazmodezma
Plevel
Modri glavinec kot plevel med žitom Plevel je v agronomiji oznaka za rastlino, ki raste na rastišču, na katerem z vidika človekove rabe tal ni zaželena.
Poglej Golosemenke in Plevel
Poliembrionija
semenčico oplojeno žensko jajčece). Poliembrionija ali poliembrija je fenomen, ki se zgodi, kadar se iz enega oplojenega jajčeca razvijeta dva ali več zarodkov (embrijev).
Poglej Golosemenke in Poliembrionija
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Golosemenke in Praprotnice
Prave dvokaličnice
Prave dvokaličnice ali evdikote, ponekod tudi evdikotiledone in Eudicotidae, so klad (monofiletska skupina) kritosemenk, katerega pripadniki imajo ob kalitvi prisotna dva klična lista.
Poglej Golosemenke in Prave dvokaličnice
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Golosemenke in Rastline
Rastlinska žila
Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.
Poglej Golosemenke in Rastlinska žila
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Poglej Golosemenke in Sagovci
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Golosemenke in Seme
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Golosemenke in Semenčica
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Golosemenke in Semenke
Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji
Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi.
Poglej Golosemenke in Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji
Sibirske trape
Sibirske trape so velika regija vulkanskih kamnin, znana kot velika magmatska provinca, v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Golosemenke in Sibirske trape
Sitasti element
Sitasti elementi so specializirane in živeče prevajalne celice rastlin, ki se nahajajo v floemu, prevajalnemu tkivu, namenjenemu transportu organskih snovi iz fotosintetskih tkiv.
Poglej Golosemenke in Sitasti element
Steljka
Steljka ali talus bračiča (''Fucus'') vrste ''Fucus serratus'' na Norveškem. Steljka ali talus je telo nekaterih evkariontskih večceličarjev, ki še nima razvitih organov – korenin, stebla, listov.
Poglej Golosemenke in Steljka
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Golosemenke in Trave
Velbičevka
Velbičevka (angleško welwitschia) je edini rod gnetovcev (Gnetophyta), monotipična golosemenka, v razredu Welwitschiopsida z vsega eno vrsto Welwitschia mirabilis, ki raste v suhih krajih na majhnem obalnem in priobalnem območju Angole in Namibije, v puščavi Namib.
Poglej Golosemenke in Velbičevka
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Golosemenke in Vrsta (biologija)
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Golosemenke in Zalubniki
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Golosemenke in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Golosemenka, Gymnospermae.