Kazalo
53 odnosi: Anemofilija, Avtohtona vrsta, Živali, Češnja, Biček, Butanojska kislina, Celična stena, Deblo (taksonomija), Družina (biologija), Dvodomnost, Dvokrpi ginko, Fosil, Francija, Gnitje, Golosemenke, Iglavci, Incertae sedis, Izumrla vrsta, Jura, Kenozoik, Kitajska, Kreda, Kritosemenke, Ksilem, Les, List, Listna reža, Mačica, Mezozoik, Morfologija (biologija), Oploditev, Opraševanje, Paleocen, Pelod, Perm, Plod, Poganjek, Prašnik, Rastline, Razred (biologija), Red (biologija), Sagovci, Seme, Semenke, Socvetje, Stela (botanika), Takson, Terciar, Trias, Višje rastline, ... Razširi indeks (3 več) »
Anemofilija
Anemofilija (manj ustrezno anemogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša z vetrom.
Poglej Ginkovci in Anemofilija
Avtohtona vrsta
Avtohtona vrsta je vrsta organizma, katere prisotnost na določenem geografskem območju (npr. na ozemlju države) je zgolj rezultat naravnih procesov.
Poglej Ginkovci in Avtohtona vrsta
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Ginkovci in Živali
Češnja
Češnja (znanstveno ime Prunus avium) sadno drevo ali njegov sadež.
Poglej Ginkovci in Češnja
Biček
Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.
Poglej Ginkovci in Biček
Butanojska kislina
Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.
Poglej Ginkovci in Butanojska kislina
Celična stena
Celična stena je specializirana celična struktura iz kompleksnih polisaharidov na zunanji strani celične membrane, ki daje celici obliko in zaščito; značilna je za rastline in bakterije.
Poglej Ginkovci in Celična stena
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Ginkovci in Deblo (taksonomija)
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Ginkovci in Družina (biologija)
Dvodomnost
Dvodomnost ali diecičnost je lastnost vrste, pri kateri lahko ločimo individualne moške in ženske osebke.
Poglej Ginkovci in Dvodomnost
Dvokrpi ginko
Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali krajše samo gínko je drevo iz družine ginkovcev.
Poglej Ginkovci in Dvokrpi ginko
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Ginkovci in Fosil
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ginkovci in Francija
Gnitje
Gnijoča breskev v obdobju šestih dni. Gnitje je proces, pri katerem se organizmi razgradijo s pomočjo bakterij ali glivic.
Poglej Ginkovci in Gnitje
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Ginkovci in Golosemenke
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Ginkovci in Iglavci
Incertae sedis
Incertae sedis (latinsko za »negotovega položaja«), okrajšano inc.
Poglej Ginkovci in Incertae sedis
Izumrla vrsta
Izumŕla vŕsta (oznaka EX) je stopnja ogroženosti določene vrste, v katero uvrščamo tiste, ki so bile na določenem območju v preteklosti preverjeno navzoče, danes pa jih na tem območju ne najdemo več, ker so zaradi slabih življenjskih pogojev izumrle ali pa so bile iztrebljene.
Poglej Ginkovci in Izumrla vrsta
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Ginkovci in Jura
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Ginkovci in Kenozoik
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Ginkovci in Kitajska
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Ginkovci in Kreda
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Ginkovci in Kritosemenke
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Ginkovci in Ksilem
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Ginkovci in Les
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Ginkovci in List
Listna reža
Listna reža na listu paradižnika. Listne reže so odprtine v spodnji povrhnjici na listu rastline, skozi katere je omogočen prenos plinov in vlage.
Poglej Ginkovci in Listna reža
Mačica
Shematski prikaz mačice Mačica je klasu podobno viseče socvetje z enospolnimi cvetovi, ki ga razvijejo nekatera listopadna drevesa.
Poglej Ginkovci in Mačica
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Ginkovci in Mezozoik
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Ginkovci in Morfologija (biologija)
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Ginkovci in Oploditev
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Ginkovci in Opraševanje
Paleocen
Paleocen je geološko obdoje v zgodovini Zemlje.
Poglej Ginkovci in Paleocen
Pelod
Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.
Poglej Ginkovci in Pelod
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Ginkovci in Perm
Plod
Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.
Poglej Ginkovci in Plod
Poganjek
Glede na red ločujemo glavni poganjek (pri drevesih deblo) in stranske poganjke (pri drevesih veje in vejice). Na sliki je pripadnik aravkarijevk (Araucariaceae). Poganjek je rastlinsko steblo z listi in cvetovi.
Poglej Ginkovci in Poganjek
Prašnik
Prašnik gradi prašnična nit, na kateri je prašnica (tudi antera), ki jo sestavljata dve polprašnici.
Poglej Ginkovci in Prašnik
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Ginkovci in Rastline
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Ginkovci in Razred (biologija)
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Ginkovci in Red (biologija)
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Poglej Ginkovci in Sagovci
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Ginkovci in Seme
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Ginkovci in Semenke
Socvetje
vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.
Poglej Ginkovci in Socvetje
Stela (botanika)
Stela je ime za prostorsko porazdelitev rastlinskega žilja, zgrajenega iz posamičnih žil (sestavljenih iz prevajalnih tkiv ksilema in floema).
Poglej Ginkovci in Stela (botanika)
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Ginkovci in Takson
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Ginkovci in Terciar
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Ginkovci in Trias
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Poglej Ginkovci in Višje rastline
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Ginkovci in Vrsta (biologija)
Zigota
Zigota, spojek ali oplojeno jajčece je celica, ki nastane z oploditvijo oz.
Poglej Ginkovci in Zigota
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Ginkovci in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Ginkgoales, Ginkgoopsida, Ginkgophyta.