Hitreje kot brskalnik!
62 odnosi: Absorpcija, Adenozin trifosfat, Anorganska spojina, Apoptoza, Bananovec, Biologija, Botanika, Carl Wilhelm von Nägeli, Celično jedro, Citoplazma, Difuzija, Drevo, Dvokaličnice, Energija, Enokaličnice, Evolucija, Floem, Fosil, Fotosinteza, Golosemenke, Grščina, Iglavci, Ion, Kavitacija, Korenika, Korenina, Kritosemenke, Les, Lignin, List, Listna reža, Magnetizem, Mahovi, Meristem, Mineral, Ordovicij, Organska spojina, Orlova praprot, Osmoza, Parenhim, Plazmodezma, Poliploidija, Praprotnice, Preslica, Protoplast, Prst (pedologija), Rastline, Rastlinska žila, Raztopina, Semenke, ..., Silur, Sklerenhim, Spužve, Stephen Hales, Tkivo, Transpiracija, Vakuola, Višje rastline, Voda, Vrsta (biologija), Zelišče, Zrak. Razširi indeks (12 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Novo!!: Ksilem in Absorpcija · Poglej več »
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Novo!!: Ksilem in Adenozin trifosfat · Poglej več »
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Novo!!: Ksilem in Anorganska spojina · Poglej več »
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Novo!!: Ksilem in Apoptoza · Poglej več »
Bananovec
Bananovec (znanstveno ime Musa) je rod večletnih rastlin tropskega izvora.
Novo!!: Ksilem in Bananovec · Poglej več »
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Novo!!: Ksilem in Biologija · Poglej več »
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Novo!!: Ksilem in Botanika · Poglej več »
Carl Wilhelm von Nägeli
Carl Wilhelm von Nägeli, švicarski botanik, * 27. marec 1817, Kilchberg, Švica, † 10. maj 1891, München, Nemčija.
Novo!!: Ksilem in Carl Wilhelm von Nägeli · Poglej več »
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Novo!!: Ksilem in Celično jedro · Poglej več »
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Novo!!: Ksilem in Citoplazma · Poglej več »
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Novo!!: Ksilem in Difuzija · Poglej več »
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Novo!!: Ksilem in Drevo · Poglej več »
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Novo!!: Ksilem in Dvokaličnice · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Ksilem in Energija · Poglej več »
Enokaličnice
Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.
Novo!!: Ksilem in Enokaličnice · Poglej več »
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Novo!!: Ksilem in Evolucija · Poglej več »
Floem
Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.
Novo!!: Ksilem in Floem · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Ksilem in Fosil · Poglej več »
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Novo!!: Ksilem in Fotosinteza · Poglej več »
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Novo!!: Ksilem in Golosemenke · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Ksilem in Grščina · Poglej več »
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Novo!!: Ksilem in Iglavci · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Ksilem in Ion · Poglej več »
Kavitacija
Kavitacija je hidrodinamični pojav, pri katerem se pojavijo mehurčki v kapljevini.
Novo!!: Ksilem in Kavitacija · Poglej več »
Korenika
pravega ingverja perunike mehke medene trave, ''Holcus mollis'' Koreníka ali rizóm je navadno podzemno in vodoravno rastlinsko steblo, iz katerega pogosto izraščajo nadomestne korenine.
Novo!!: Ksilem in Korenika · Poglej več »
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Novo!!: Ksilem in Korenina · Poglej več »
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Novo!!: Ksilem in Kritosemenke · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Ksilem in Les · Poglej več »
Lignin
Lignin je polimer, ki spada med najbolj razširjene aromatske spojine in takoj za celulozo tvori največ biomase.
Novo!!: Ksilem in Lignin · Poglej več »
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Novo!!: Ksilem in List · Poglej več »
Listna reža
Listna reža na listu paradižnika. Listne reže so odprtine v spodnji povrhnjici na listu rastline, skozi katere je omogočen prenos plinov in vlage.
Novo!!: Ksilem in Listna reža · Poglej več »
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Novo!!: Ksilem in Magnetizem · Poglej več »
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Novo!!: Ksilem in Mahovi · Poglej več »
Meristem
Meristem ali meristematsko (meristemsko) tkivo je tkivni tip, ki ga najdemo v rastlinah.
Novo!!: Ksilem in Meristem · Poglej več »
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Novo!!: Ksilem in Mineral · Poglej več »
Ordovicij
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Novo!!: Ksilem in Ordovicij · Poglej več »
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Novo!!: Ksilem in Organska spojina · Poglej več »
Orlova praprot
Orlova praprot (znanstveno ime Pteridium aquilinum) je razširjena v acidofilnih svetlih gozdovih, na robovih gozdov, posekah, pogoriščih v gozdovih, zapuščenih krajih.
Novo!!: Ksilem in Orlova praprot · Poglej več »
Osmoza
Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.
Novo!!: Ksilem in Osmoza · Poglej več »
Parenhim
Parenhim je izraz, ki opisuje skupino določenih celic; pomen parenhima je različen pri živalih in pri rastlinah.
Novo!!: Ksilem in Parenhim · Poglej več »
Plazmodezma
Plazmodezme so citoplazemski kanali mikroskopskih velikosti, ki potekajo skozi celične stene rastlinskih celic in celic nekaterih vrst alg.
Novo!!: Ksilem in Plazmodezma · Poglej več »
Poliploidija
Poliploidija je pojav, ko ima organizem več kot dve garnituri kromosomov.
Novo!!: Ksilem in Poliploidija · Poglej več »
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Novo!!: Ksilem in Praprotnice · Poglej več »
Preslica
Préslica (znanstveno ime Equisetum) je edini živeči rod iz družine presličevk (Equisetaceae).
Novo!!: Ksilem in Preslica · Poglej več »
Protoplast
Protoplast (iz stare grščine πρώτον (prvi) + πλάθω ali πλάττω (oblikovati)) je rastlinska, glivna ali bakterijska celica, ki nastane s popolno mehansko ali encimsko odstranitvijo celične stene.
Novo!!: Ksilem in Protoplast · Poglej več »
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Novo!!: Ksilem in Prst (pedologija) · Poglej več »
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Novo!!: Ksilem in Rastline · Poglej več »
Rastlinska žila
Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.
Novo!!: Ksilem in Rastlinska žila · Poglej več »
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Novo!!: Ksilem in Raztopina · Poglej več »
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Novo!!: Ksilem in Semenke · Poglej več »
Silur
Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.
Novo!!: Ksilem in Silur · Poglej več »
Sklerenhim
Sklerenhim je tip opornega tkiva, za katerega so značilne mrtve celice z izredno odebeljenimi sekundarnimi celičnimi stenami, in katerega glavna vloga je ohranjanje stabilnosti in mehanske trdnosti rastline.
Novo!!: Ksilem in Sklerenhim · Poglej več »
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Novo!!: Ksilem in Spužve · Poglej več »
Stephen Hales
Stephen Hales, angleški fiziolog, fizik, kemik in izumitelj, * 17. september 1677, pri Bekesbourneu, grofija Kent, Anglija, † 4. januar 1761, Teddington, grofija Middlesex, Anglija.
Novo!!: Ksilem in Stephen Hales · Poglej več »
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Novo!!: Ksilem in Tkivo · Poglej več »
Transpiracija
Transpiracija je izhlapevanje vode iz rastlin, zlasti iz listov, pa tudi iz stebla, cvetov in plodov.
Novo!!: Ksilem in Transpiracija · Poglej več »
Vakuola
mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (citosol) (12) lizosom (13) centrioli Vakuole so celični organeli, obdani s celično membrano, ki se pojavljajo v nekaterih evkariontskih celicah.
Novo!!: Ksilem in Vakuola · Poglej več »
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Novo!!: Ksilem in Višje rastline · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Ksilem in Voda · Poglej več »
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Novo!!: Ksilem in Vrsta (biologija) · Poglej več »
Zelišče
Zelišča, zelnate rastline oz.
Novo!!: Ksilem in Zelišče · Poglej več »
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Novo!!: Ksilem in Zrak · Poglej več »
Preusmerja sem:
Traheida, Traheja, Vodovodna cev.
