Kazalo
33 odnosi: Celica, Deblo (taksonomija), Drevo, Dvokaličnice, Dvokrpi ginko, Gametofit, Ginkovci, Golosemenke, Gondvana, Grmovnica, Holocen, Iglavci, Izumrtje, Karbon, Klad, Kreda, Kritosemenke, Metageneza, Morfologija (biologija), Nadcelina, Paleozoik, Parafilija, Perm, Rastline, Rod (biologija), Sagovci, Seme, Sporofit, Triada, Velbičevka, Višje rastline, Voda, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Semenke in Celica
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Semenke in Deblo (taksonomija)
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Semenke in Drevo
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Semenke in Dvokaličnice
Dvokrpi ginko
Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali krajše samo gínko je drevo iz družine ginkovcev.
Poglej Semenke in Dvokrpi ginko
Gametofit
Gametofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo gamete ali spolne celice, ki se združijo in tvorijo zigoto, ta pa je osnova za nastanek novega sporofitskega osebka.. Gametofit je haploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je haploidna spora (tros), preko mitotske delitve pa proizvede gamete (spolne celice), ki se spojijo in tvorijo zigoto.
Poglej Semenke in Gametofit
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Semenke in Ginkovci
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Semenke in Golosemenke
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Semenke in Gondvana
Grmovnica
Grm leske spomladi Grmovnica ali grm je v hortikulturi lesnata rastlina z več debli.
Poglej Semenke in Grmovnica
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Semenke in Holocen
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Semenke in Iglavci
Izumrtje
chapter.
Poglej Semenke in Izumrtje
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Semenke in Karbon
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Semenke in Klad
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Semenke in Kreda
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Semenke in Kritosemenke
Metageneza
Metageneza ali menjava generacij (tudi prerod) je tip življenjskega cikla, ki se pojavlja pri rastlinah, algah (rdečih in zelenih) in nekaterih protistih, za katere sta značilni jasno opredeljeni haploidna spolna in diploidna nespolna faza.
Poglej Semenke in Metageneza
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Semenke in Morfologija (biologija)
Nadcelina
Animacija razpada nadceline. Nadcelina (s tujko superkontinent ali nadcelina) je kopna masa, ki vključuje več kot eno celinsko jedro ali kraton.
Poglej Semenke in Nadcelina
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Semenke in Paleozoik
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Semenke in Parafilija
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Semenke in Perm
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Semenke in Rastline
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Semenke in Rod (biologija)
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Poglej Semenke in Sagovci
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Semenke in Seme
Sporofit
Sporofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo razširjevalne enote, spore. Sporofit ali sporogon je diploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je diploidna zigota, ob zrelosti pa preko mejotske delitve proizvede haploidne spore.
Poglej Semenke in Sporofit
Triada
Triáda se lahko nanaša na.
Poglej Semenke in Triada
Velbičevka
Velbičevka (angleško welwitschia) je edini rod gnetovcev (Gnetophyta), monotipična golosemenka, v razredu Welwitschiopsida z vsega eno vrsto Welwitschia mirabilis, ki raste v suhih krajih na majhnem obalnem in priobalnem območju Angole in Namibije, v puščavi Namib.
Poglej Semenke in Velbičevka
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Poglej Semenke in Višje rastline
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Semenke in Voda
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Semenke in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Cvetnice, Semenka, Spermatophyta.