Kazalo
17 odnosi: Afrika, Afrika-Evrazija, Amerika, Astenosfera, Celina, Evrazija, Geografija, Gondvana, Kraton, Lavrazija, Litosfera, Magma, Paleozoik, Pangea, Tektonika plošč, Zemlja, Zgodovina.
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Nadcelina in Afrika
Afrika-Evrazija
Afrika-Evrazija Afrika-Evrazija ali Afro-Evrazija je supercelina z največjo svetovno površino in približno 85 % svetovnega prebivalstva.
Poglej Nadcelina in Afrika-Evrazija
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Nadcelina in Amerika
Astenosfera
Astenosfêra (grško asthenos.
Poglej Nadcelina in Astenosfera
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Nadcelina in Celina
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Nadcelina in Evrazija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Nadcelina in Geografija
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Nadcelina in Gondvana
Kraton
Svetovne geološke province. (USGS) Kraton je vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju.
Poglej Nadcelina in Kraton
Lavrazija
250px Lavrazija je bila velika celina v zemeljski zgodovini, ki naj bi nastala pred 200 milijoni let z razpadom Pangee na dva dela.
Poglej Nadcelina in Lavrazija
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Poglej Nadcelina in Litosfera
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Poglej Nadcelina in Magma
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Nadcelina in Paleozoik
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Nadcelina in Pangea
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Nadcelina in Tektonika plošč
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Nadcelina in Zemlja
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Nadcelina in Zgodovina
Prav tako znan kot Supercelina, Superkontinent.