Kazalo
28 odnosi: Botanika, Celična stena, Dvokaličnice, Endoderm, Enokaličnice, Floem, Iglavci, Korenika, Korenina, Koruza, Kritosemenke, Ksilem, List, Meristem, Morfologija (biologija), Parenhim, Poganjek, Praprotnice, Rastline, Rastlinska žila, Rž, Semenke, Sitasti element, Steblo, Stržen (botanika), Takson, Tkivo, Višje rastline.
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Stela (botanika) in Botanika
Celična stena
Celična stena je specializirana celična struktura iz kompleksnih polisaharidov na zunanji strani celične membrane, ki daje celici obliko in zaščito; značilna je za rastline in bakterije.
Poglej Stela (botanika) in Celična stena
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Stela (botanika) in Dvokaličnice
Endoderm
Endoderm ali endodermis je primarno krovno tkivo, ki predstavlja najbolj notranjo plast rastlinske skorje ali korteksa.
Poglej Stela (botanika) in Endoderm
Enokaličnice
Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.
Poglej Stela (botanika) in Enokaličnice
Floem
Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.
Poglej Stela (botanika) in Floem
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Stela (botanika) in Iglavci
Korenika
pravega ingverja perunike mehke medene trave, ''Holcus mollis'' Koreníka ali rizóm je navadno podzemno in vodoravno rastlinsko steblo, iz katerega pogosto izraščajo nadomestne korenine.
Poglej Stela (botanika) in Korenika
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Poglej Stela (botanika) in Korenina
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Stela (botanika) in Koruza
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Stela (botanika) in Kritosemenke
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Stela (botanika) in Ksilem
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Stela (botanika) in List
Meristem
Meristem ali meristematsko (meristemsko) tkivo je tkivni tip, ki ga najdemo v rastlinah.
Poglej Stela (botanika) in Meristem
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Stela (botanika) in Morfologija (biologija)
Parenhim
Parenhim je izraz, ki opisuje skupino določenih celic; pomen parenhima je različen pri živalih in pri rastlinah.
Poglej Stela (botanika) in Parenhim
Poganjek
Glede na red ločujemo glavni poganjek (pri drevesih deblo) in stranske poganjke (pri drevesih veje in vejice). Na sliki je pripadnik aravkarijevk (Araucariaceae). Poganjek je rastlinsko steblo z listi in cvetovi.
Poglej Stela (botanika) in Poganjek
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Stela (botanika) in Praprotnice
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Stela (botanika) in Rastline
Rastlinska žila
Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.
Poglej Stela (botanika) in Rastlinska žila
Rž
Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.
Poglej Stela (botanika) in Rž
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Stela (botanika) in Semenke
Sitasti element
Sitasti elementi so specializirane in živeče prevajalne celice rastlin, ki se nahajajo v floemu, prevajalnemu tkivu, namenjenemu transportu organskih snovi iz fotosintetskih tkiv.
Poglej Stela (botanika) in Sitasti element
Steblo
Steblo s členkom, kolencem in listnim pecljem, ter novim steblom, ki izrašča iz kolenca.stem.
Poglej Stela (botanika) in Steblo
Stržen (botanika)
Stržen ali osrednji stržen, ponekod tudi centralni stržen, je osrednji del stebla ali korenine (brez prevajalnih tkiv), ki ga sestavljajo parenhimatske celice.
Poglej Stela (botanika) in Stržen (botanika)
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Stela (botanika) in Takson
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Stela (botanika) in Tkivo
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Poglej Stela (botanika) in Višje rastline
Prav tako znan kot Protostela, Sifonostela.