Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Stela (botanika) in Stržen (botanika)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Stela (botanika) in Stržen (botanika)

Stela (botanika) vs. Stržen (botanika)

Stela je ime za prostorsko porazdelitev rastlinskega žilja, zgrajenega iz posamičnih žil (sestavljenih iz prevajalnih tkiv ksilema in floema). Stržen ali osrednji stržen, ponekod tudi centralni stržen, je osrednji del stebla ali korenine (brez prevajalnih tkiv), ki ga sestavljajo parenhimatske celice.

Podobnosti med Stela (botanika) in Stržen (botanika)

Stela (botanika) in Stržen (botanika) še 10 stvari v skupni (v Unijapedija): Celična stena, Dvokaličnice, Enokaličnice, Floem, Korenina, Ksilem, Parenhim, Rastlinska žila, Steblo, Tkivo.

Celična stena

Celična stena je specializirana celična struktura iz kompleksnih polisaharidov na zunanji strani celične membrane, ki daje celici obliko in zaščito; značilna je za rastline in bakterije.

Celična stena in Stela (botanika) · Celična stena in Stržen (botanika) · Poglej več »

Dvokaličnice

Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.

Dvokaličnice in Stela (botanika) · Dvokaličnice in Stržen (botanika) · Poglej več »

Enokaličnice

Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.

Enokaličnice in Stela (botanika) · Enokaličnice in Stržen (botanika) · Poglej več »

Floem

Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.

Floem in Stela (botanika) · Floem in Stržen (botanika) · Poglej več »

Korenina

Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.

Korenina in Stela (botanika) · Korenina in Stržen (botanika) · Poglej več »

Ksilem

listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.

Ksilem in Stela (botanika) · Ksilem in Stržen (botanika) · Poglej več »

Parenhim

Parenhim je izraz, ki opisuje skupino določenih celic; pomen parenhima je različen pri živalih in pri rastlinah.

Parenhim in Stela (botanika) · Parenhim in Stržen (botanika) · Poglej več »

Rastlinska žila

Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.

Rastlinska žila in Stela (botanika) · Rastlinska žila in Stržen (botanika) · Poglej več »

Steblo

Steblo s členkom, kolencem in listnim pecljem, ter novim steblom, ki izrašča iz kolenca.stem.

Steblo in Stela (botanika) · Steblo in Stržen (botanika) · Poglej več »

Tkivo

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.

Stela (botanika) in Tkivo · Stržen (botanika) in Tkivo · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Stela (botanika) in Stržen (botanika)

Stela (botanika) 28 odnose, medtem ko je Stržen (botanika) 31. Saj imajo skupno 10, indeks Jaccard je 16.95% = 10 / (28 + 31).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Stela (botanika) in Stržen (botanika). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »