Kazalo
84 odnosi: Aachen, Alfred Lothar Wegener, Antracit, Aragonit, Aranski otoki, Đà Nẵng, Ščipalci, Ščurki, Žuželke, Biotska raznovrstnost, Burren, Cornwall, Dartmoor, Devon (geološka doba), Diabaz, Dolgotipalčnice, Dvoživke, Dvojnonoge, Dvokrilci, Enodnevnice, Eurypterida, Frankovska, Geografija Evrope, Geografija Indije, Geografija Kambodže, Geološka časovna lestvica, Geologija Madagaskarja, Geologija Madžarske, Geopark Burren in Moherski klifi, Golosemenke, Gorovje, Hrošči, Iglavci, Javorniški Rovt, Kajak, Kaledonska orogeneza, Kantabrijsko gorovje, Karnijske Alpe, Killarneyjski narodni park, Kisik, Kobilice, Ljubljansko barje, Luskavec, McLaren MP4/1, McLaren MP4/3, Mehkužci, Milutin Milanković, Množično izumrtje, Morske lilije, Narodni park Krkonoši, ... Razširi indeks (34 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Karbon in Aachen
Alfred Lothar Wegener
Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.
Poglej Karbon in Alfred Lothar Wegener
Antracit
Antracit Antracit je vrsta metamorfne kamnine, ki spada med vrste premoga.
Poglej Karbon in Antracit
Aragonit
Aragonit je karbonatni mineral, ena od treh kristalnih oblik kalcijevega karbonata CaCO3.
Poglej Karbon in Aragonit
Aranski otoki
Aranski otoki (irsko Oileáin Árann, izgovor) ali Arani (na hárainneacha –) so skupina treh otokov v ustju zaliva Galway na zahodni obali Irske s skupno površino okoli 46 km².
Poglej Karbon in Aranski otoki
Đà Nẵng
Đà Nẵng ali Da Nang (Đà Nẵng) je občina razreda 1 in peto največje mesto v Vietnamu po prebivalstvu.
Poglej Karbon in Đà Nẵng
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Karbon in Ščipalci
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Karbon in Ščurki
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Karbon in Žuželke
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Karbon in Biotska raznovrstnost
Burren
Burren (irsko Boireann, kar pomeni 'velika skala') je okoljsko pomembna regija v severozahodni grofiji Clare na Irskem, v kateri prevladuje ledeniško preoblikovan kras (ali včasih glaciokras Burren National Park - Geology – »Burren je med najlepšimi primeri ledeniške-kraške pokrajine na svetu.
Poglej Karbon in Burren
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Karbon in Cornwall
Dartmoor
Dartmoor je območje barij v južnem Devonu v Angliji.
Poglej Karbon in Dartmoor
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Poglej Karbon in Devon (geološka doba)
Diabaz
Silur, kot blazinasta lava tvori diabaz v Barrande-Felsens v Pragi, Böhmisches Massiv, Tschechien Diabaz (grška. Διαβαίνω diabainō, "iti skozi") ali dolerit ali mikrogabro je žilnina ali predornina gabrske skupine z diabazno strukturo, ki je po sestavi iz nizkotemperaturnih paličastih plagioklazov (albita), ilmenita, klorita, levkoksena, sericita, avgita in kalcita.
Poglej Karbon in Diabaz
Dolgotipalčnice
Dolgotipalčnice (znanstveno ime Ensifera) so podred kobilic, za katere so značilne dolge, nitaste tipalnice, ki lahko po dolžini nekajkrat presegajo dolžino preostalega telesa.
Poglej Karbon in Dolgotipalčnice
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Karbon in Dvoživke
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Karbon in Dvojnonoge
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Karbon in Dvokrilci
Enodnevnice
Enodnévnice (znanstveno ime Ephemeroptera; grško ephemeros - kratkoživeč + pteron - krilo) so red žuželk s približno 2500 opisanimi vrstami.
Poglej Karbon in Enodnevnice
Eurypterida
Eurypteridi (morski škorpijoni) so izumrla skupina členonožcev, sorodnih pajkovcem, ki vsebuje tudi največje znane členonožce, ki so kdarjoli živeli.
Poglej Karbon in Eurypterida
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Karbon in Frankovska
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Karbon in Geografija Evrope
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Karbon in Geografija Indije
Geografija Kambodže
Kambodža je država v celinski jugovzhodni Aziji, meji na Tajsko, Laos, Vietnam, Tajski zaliv in pokriva skupno površino 181.035 km².
Poglej Karbon in Geografija Kambodže
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Karbon in Geološka časovna lestvica
Geologija Madagaskarja
Geologijo Madagaskarja sestavljajo različne kamnine predkambrijskega obdobja, ki sestavljajo večji del vzhodnega in središča otoka.
Poglej Karbon in Geologija Madagaskarja
Geologija Madžarske
Geologija Madžarske je zaznamovana z njeno lego v Panonski nižini v Srednji Evropi; obkrožena je s Karpati, Alpami in Dinaridi, vendar večinoma prevladujejo nižine.
Poglej Karbon in Geologija Madžarske
Geopark Burren in Moherski klifi
Geopark Burren in Moherski klifi (angl. Burren and Cliffs of Moher Geopark) je posebej zanimivo geološko območje v grofiji Clare na Irskem.
Poglej Karbon in Geopark Burren in Moherski klifi
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Karbon in Golosemenke
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Karbon in Gorovje
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Karbon in Hrošči
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Karbon in Iglavci
Javorniški Rovt
Javorniški Rovt je naselje v Občini Jesenice.
Poglej Karbon in Javorniški Rovt
Kajak
Kajakaša na reki Arkansas Kájak je koničast športni čoln, tog ali razstavljiv, spredaj in zadaj zaprt, z dvolistnim veslom.
Poglej Karbon in Kajak
Kaledonska orogeneza
Kaledonska orogeneza je bila doba nastanka gora, zabeležena v severnih delih Britanskega otočja, Skandinavskega gorovja, Svalbardu, vzhodni Grenlandiji in delih severne in srednje Evrope.
Poglej Karbon in Kaledonska orogeneza
Kantabrijsko gorovje
Kantabrijsko gorovje (špansko Cordillera Cantábrica) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.
Poglej Karbon in Kantabrijsko gorovje
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Karbon in Karnijske Alpe
Killarneyjski narodni park
Kilarneyjski narodni park (irsko Páirc Náisiúnta Chill Airne) v bližini mesta Killarney v grofiji Kerry je bil prvi narodni park na Irskem.
Poglej Karbon in Killarneyjski narodni park
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Karbon in Kisik
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Karbon in Kobilice
Ljubljansko barje
Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.
Poglej Karbon in Ljubljansko barje
Luskavec
Luskavec (znanstveno ime Lepidodendron) je izumrli rod drevesaste praprotnice.
Poglej Karbon in Luskavec
McLaren MP4/1
McLaren MP4/1 je McLarnov dirkalnik Formule 1, ki je bil v uporabi med sezonama in, ko so z njim dirkali Andrea de Cesaris, John Watson in Niki Lauda.
Poglej Karbon in McLaren MP4/1
McLaren MP4/3
McLaren MP4/3 je McLarnov dirkalnik Formule 1, ki je bil v uporabi v sezoni 1987, ko sta z njim dirkala Alain Prost in Stefan Johansson.
Poglej Karbon in McLaren MP4/3
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Karbon in Mehkužci
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Karbon in Milutin Milanković
Množično izumrtje
rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne.
Poglej Karbon in Množično izumrtje
Morske lilije
Morske lilije (znanstveno ime Crinoidea) so skupina prvinskih oz.
Poglej Karbon in Morske lilije
Narodni park Krkonoši
Narodni park Krkonoši (češko Krkonošský národní park, pogosto skrajšano KRNAP) je narodni park v Libereškem in Kralovehraškem okraju na Češkem.
Poglej Karbon in Narodni park Krkonoši
Narodni park Phong Nha-Ke Bang
Pogled na reko Son Jama Phong Nha Narodni park Phong Nha-Kẻ Bàng (vietnamsko Vườn quốc gia Phong Nha-Kẻ Bàng) je narodni park na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Poglej Karbon in Narodni park Phong Nha-Ke Bang
Občina Idrija
Občina Idrija je ena izmed občin v Sloveniji z okoli 12.000 prebivalci, katere središče je mesto Idrija, ki jih ima pol manj.
Poglej Karbon in Občina Idrija
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Karbon in Orogeneza
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Karbon in Pajki
Palaeoptera
Palaeoptera, tudi Paleoptera (grško palaoós - star, nekdanji, starodaven + pteron - krilo, dobesedno »starokrilci«), so primitivna skupina žuželk, ki jih združuje v glavnem lastnost, da zaradi načina pritrditve kril na oprsje le-teh ne morejo zložiti nad telesom, poleg tega pa še nekatere podrobnosti v ožiljenosti kril.
Poglej Karbon in Palaeoptera
Peak District
Peak District je hribovito področje v osrednji in severni Angliji, ki leži predvsem v severnem Derbyshireu, zajema pa tudi dele Cheshirea, Greater Manchestera, Staffordshirea in južnega in zahodnega Yorkshirea.
Poglej Karbon in Peak District
Pembrokeshire
Pembrokeshire (valižansko Sir Benfro) je okrožje na jugozahodu Walesa.
Poglej Karbon in Pembrokeshire
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Karbon in Plazilci
Pljučarice
Pljučarice (znanstveno ime Dipnoi) so podrazred rib mesnatoplavutaric, ki spadajo med živeče fosile.
Poglej Karbon in Pljučarice
Pogorje Naukluft
Pogorje Naukluft (afrikansko in nemško Naukluftberge) je gorovje v osrednji Namibiji.
Poglej Karbon in Pogorje Naukluft
Porurje
Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.
Poglej Karbon in Porurje
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Karbon in Prašne uši
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Karbon in Praprotnice
Prave cvrčalke
Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.
Poglej Karbon in Prave cvrčalke
Prelaz Turracher Höhe
Prelaz Turracher Höhe, zapisan tudi Turracherhöhe, se nanaša na vasico, prelaz čez Alpe in pokrajino v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) v Avstriji.
Poglej Karbon in Prelaz Turracher Höhe
Protodonata
Protodonata, tudi Meganisoptera, so izumrl red žuželk iz paleozoika, ki so živele od poznega karbona do poznega perma.
Poglej Karbon in Protodonata
Ramenonožci
Ramenonožci (znanstveno ime Brachiopoda; starogrško βραχίων brahíōn - roka + πούς poús-stopalo) so deblo školjkam podobnih nevretenčarjev iz naddebla lophotrochozoa, ki imajo trde lupine na zgornji in spodnji površini, za razliko od leve in desne ureditve pri školjkah.
Poglej Karbon in Ramenonožci
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Karbon in Rammelsberg
Remipedia
Remipedia (iz latinske besede remipedes - »veslonožen«) so majhen in nenavaden razred rakov, ki ga sestavlja 24 danes živečih znanih vrst, razširjenih v subtropskem pasu.
Poglej Karbon in Remipedia
Renski masiv
Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.
Poglej Karbon in Renski masiv
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Karbon in Schwarzwald
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Karbon in Semenke
Sudeti (gorovje)
Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.
Poglej Karbon in Sudeti (gorovje)
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Poglej Karbon in Tarimska kotlina
Temačniki
Temačniki (znanstveno ime Solifugae) so red pajkovcev, v katerega uvrščamo približno 1000 znanih vrst, podobnih ščipalcem in pajkom, ki živijo v toplih in suhih predelih sveta.
Poglej Karbon in Temačniki
Temenica (reka)
Ob izviru Zijalo Temenica pri Sobračah Obdelana zemljišča pri kraju Temenica Vzdrževane brežine pri Veliki Loki Poplavna ravnica Temenice pri Trebnjem Ponor Temenice v Dolenjih PonikvahTemenica ob poplavah - Trebnje Temenica v Zijalu, tik po tem, ko drugič privre na dan Zalogu Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne.
Poglej Karbon in Temenica (reka)
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Karbon in Trias
Turinško višavje
Turinško višavje ali Turinško-Vogtlandsko skrilasto hribovje (nemško Thüringer Schiefergebirge ali Thüringisches Schiefergebirge, dobesedno »Turinško skrilasto hribovje«) je nizko hribovje v nemški zvezni državi Turingiji.
Poglej Karbon in Turinško višavje
Visoki kras
Geološka karta Črne gore, Visoki kras v svetlo modrem Visoki kras (ali Območje visokega krasa) je tektonska enota na Balkanu v jugovzhodni Evropi in je del Dinarskega gorstva (Dinaridov), za katerega je značilen visokogorski kras.
Poglej Karbon in Visoki kras
Ynys Môn
Ynys Môn (Anglesey) je otok ob severozahodni obali Walesa.
Poglej Karbon in Ynys Môn
Zaliv Ha Long
Zaliv Hạ Long (Vịnh Hạ Long) je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in priljubljena popotniška destinacija v provinci Quảng Ninh v Vietnamu.
Poglej Karbon in Zaliv Ha Long
Zeleni grški porfir
Lapis Lacedaemonius (tudi Marmor Lacedaemonium, grško Krokeatis Lithos, italijansko Porfido verde antico ali Porfido verde di Grecia, večkrat narobe imenovan tudi Serpentino verde antico zaradi samega vzorca, ki spominja na kačjo kožo; v italijanščini 'serpentino' pomeni 'kačji') znan tudi Špartanski bazalt je oblika andezita ali vulkanska kamnina, ki je danes znana le iz enega vira v vasi Krokeai na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Karbon in Zeleni grški porfir
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Karbon in Zemlja
1 E15 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).
Poglej Karbon in 1 E15 s