Kazalo
171 odnosi: Ahaja (rimska provinca), Alojz Rebula, Antična Kartagina, Arminij, Asirija (rimska provinca), Astorga, Španija, Asuan, Avaricum, Avgust (naslov), Azija (rimska provinca), Škorpijon (metalec kopja), Babilonska trdnjava, Batavska vstaja, Baton I., Bejrut, Betika, Bitka pri Farzalu, Bitka pri Filipih, Bitka pri Klastidiju, Bitka pri Savi (388), Bitka pri Zami, Bitka v Insubriji, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bitka za Alezijo, Boškarin, Boštjan, Bojni razpored rimske vojske, Bonn, Centurija, Cezarjeva mostova čez Ren, Constitutio Antoniniana, Cursus honorum, Decebal, Dekurion (konjeniški častnik), Desetkanje, Diadumenijan, Didij Julijan, Drugi triumvirat, Egipt (rimska provinca), Epulon, Gaj Kasij Longin, Galicija (Španija), Galske vojne, Germanik, Gornja Germanija, Gornjegermansko-retijski limes, Gracijan (rimski cesar), Heruski, Hibernija, Honorij (rimski cesar), ... Razširi indeks (121 več) »
Ahaja (rimska provinca)
Ahaja (latinsko: Achaea, grško: Αχαΐα), provinca Rimskega cesarstva, ki je obsegala Peloponez, vzhodno osrednjo Grčijo in dele Tesalije.
Poglej Rimska legija in Ahaja (rimska provinca)
Alojz Rebula
Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, * 21. julij 1924, Šempolaj pri Nabrežini, Italija, † 23. oktober 2018, Topolšica.
Poglej Rimska legija in Alojz Rebula
Antična Kartagina
Kartagina in njene posesti Antična Kartagina je bila antična civilizacija, ki je nastala iz feničanskega polisa Kartagine, blizu današnjega mesta Tunisa.
Poglej Rimska legija in Antična Kartagina
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Rimska legija in Arminij
Asirija (rimska provinca)
Asirija (latinsko Provincia Assiria), rimska provinca, ki je trajala samo dve leti (116–118).
Poglej Rimska legija in Asirija (rimska provinca)
Astorga, Španija
Astorga je občina in mesto v Španiji, v osrednjem območju province León v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon, 43 kilometrov jugozahodno od prestolnice province.
Poglej Rimska legija in Astorga, Španija
Asuan
Asuan (egiptovsko arabsko أسوان: Aswān, staroegipčansko Swenett, koptsko ⲥⲟⲩⲁⲛ: Souan, starogrško: Syene) je mesto v južnem Egiptu in upravno središče Governorata Asuan.
Poglej Rimska legija in Asuan
Avaricum
Avaricum je bil oppidum v starodavni Galiji, blizu današnjega mesta Bourges.
Poglej Rimska legija in Avaricum
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Rimska legija in Avgust (naslov)
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Poglej Rimska legija in Azija (rimska provinca)
Škorpijon (metalec kopja)
Škorpijon, sodobna rekonstrukcija antičnega orožja Škorpijon (latinsko: scorpio ali scorpion), rimsko artilerijsko orožje, ki ga je prvi opisal rimski pisec Vitruvij v 1.
Poglej Rimska legija in Škorpijon (metalec kopja)
Babilonska trdnjava
Babilonska trdnjava (arabsko حصن بابليون, koptsko ⲡⲁⲃⲓⲗⲱⲛ ali Ⲃⲁⲃⲩⲗⲱⲛ) je bila starodavna trdnjava v Nilovi delti na mestu, ki je zdaj znano kot Koptski Kairo.
Poglej Rimska legija in Babilonska trdnjava
Batavska vstaja
Batavska vstaja leta 69-70 je bila vstaja germanskih in keltskih plemen v rimski provinci Spodnji Germaniji (sodobna južna Nizozemska in severno Porenje) proti Rimskemu cesarstvu.
Poglej Rimska legija in Batavska vstaja
Baton I.
Baton I. ali Baton Dezitijat, ilirski vojskovodja, vodja velike ilirske vstaje proti Rimljanom leta 6-9 n. št..
Poglej Rimska legija in Baton I.
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Rimska legija in Bejrut
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Rimska legija in Betika
Bitka pri Farzalu
Bitka pri Farzalu je potekala 6. junija 48 pr. n. št. med Julijem Cezarjem in Pompejem.
Poglej Rimska legija in Bitka pri Farzalu
Bitka pri Filipih
Bitka pri Filipih 3.
Poglej Rimska legija in Bitka pri Filipih
Bitka pri Klastidiju
Bitka pri Klastidiju (latinsko Clastidium) je bila bitka leta 222 pr.
Poglej Rimska legija in Bitka pri Klastidiju
Bitka pri Savi (388)
Bitka pri Savi leta 388 je bil vojaški spopad med vojskama rimskega uzurpatorja Magna Maksima in vzhodnega rimskega cesarja Teodozija I..
Poglej Rimska legija in Bitka pri Savi (388)
Bitka pri Zami
Bitka pri Zami je bil vojaški spopad, ki je potekal okoli 19. oktobra 202 pr. n. št. pri Zami v severni Afriki.
Poglej Rimska legija in Bitka pri Zami
Bitka v Insubriji
Bitka v Insubriji v sedanji Lombardiji leta 203 pr. n. št. je bila velika bitka med Kartažani in Rimljani, ki jo je proti koncu druge punske vojne vodil kartažanski general Mago Barka, sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala Barke.
Poglej Rimska legija in Bitka v Insubriji
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Rimska legija in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka za Alezijo
Bitka za Alezijo ali obleganje Alezije je bil vojaški spopad v Galskih vojnah, ki je potekal septembra leta 52 p.n.š okoli Galskega oppiduma (utrjeno naselje) v Aleziji, večji center plemena Mandubov. Vojska Julija Cezarja se je bojevala proti konfederaciji Galskih plemen združenih pod vodstvom Vercingetoriksa iz plemena Arvernov.
Poglej Rimska legija in Bitka za Alezijo
Boškarin
desno Boškarin, znan tudi kot istrsko govedo, je avtohtona istrska dolgoroga pasma domačega goveda.
Poglej Rimska legija in Boškarin
Boštjan
Boštjan je moško osebno ime.
Poglej Rimska legija in Boštjan
Bojni razpored rimske vojske
Bojni razpored rimske vojske opisuje klasičen pristop rimskih vojskovodij k bitki.
Poglej Rimska legija in Bojni razpored rimske vojske
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Rimska legija in Bonn
Centurija
Centurija (latinsko, iz latinskega centum - sto) je bila taktična enota rimske vojske, ki je štela (prvotno samo približno) sto mož.
Poglej Rimska legija in Centurija
Cezarjeva mostova čez Ren
Cezarjeva mostova čez Ren, prva dva zapisana mostova, ki sta prečkala reko Ren, je zgradil Julij Cezar in njegovi legionarji med galskimi vojnami leta 55 pred našim štetjem in 53 pred našim štetjem.
Poglej Rimska legija in Cezarjeva mostova čez Ren
Constitutio Antoniniana
Constitutio Antoniniana (slovensko Antoninova ustava, točneje Antoninov edikt) ali Karakalov edikt, državni razglas, ki ga je leta 212 objavil rimski cesar Karakala in z njim vsem svobodnim moškim v Rimskem cesarstvu podelil polno rimsko državljanstvo, vsem svobodnim ženskam v cesarstvu pa pravice, ki so jih imele Rimljanke.
Poglej Rimska legija in Constitutio Antoniniana
Cursus honorum
Rimska ''cursus honorum'' Cursus honorum (slovensko častna pot) je bilo zaporedje položajev, po katerem je potekala kariera vojaških častnikov in političnih funkcionarjev senatorskega ranga v Rimski republiki in zgodnjem Rimskem cesarstvu.
Poglej Rimska legija in Cursus honorum
Decebal
Decebalus, prvotno Diurpaneus, slaven dačanski vladar (87-106),De Imperatoribus Romaniæ (Seznam bitk Rimskega cesarstva),.
Poglej Rimska legija in Decebal
Dekurion (konjeniški častnik)
Dekurion (latinsko decurio, mn. decuriones) je bil rimski konjeniški častnik in poveljnik turme, vojaške enote s 30 konjeniki.
Poglej Rimska legija in Dekurion (konjeniški častnik)
Desetkanje
Desetkanje (tudi decimiranje) je bila v rimski vojski ena najhujših kazni.
Poglej Rimska legija in Desetkanje
Diadumenijan
Diadumenijan (latinsko) je bil sin rimskega cesarja Makrina, ki je od maja 217 do leta 218 vladal kot njegov cezar, leta 218 pa kot avgust, * 14. ali 19. september 208, † 218.
Poglej Rimska legija in Diadumenijan
Didij Julijan
Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.
Poglej Rimska legija in Didij Julijan
Drugi triumvirat
Oktavijana (desno), kovana leta 41 pr. n. št. za počastitev ustanovitve drugega triumvirata leta 43 pr. n. št.; na obeh straneh kovancev je napis III VIR R P C, ki pomeni ''"Eden od treh mož, ki vodijo Republiko"''.D.R. Sear, ''Common Legend Abbreviations On Roman Coins''.
Poglej Rimska legija in Drugi triumvirat
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Rimska legija in Egipt (rimska provinca)
Epulon
Epulon, tudi Epulo, Epulone ali Aepulo, histrski kralj, ki je od leta 181 pr.
Poglej Rimska legija in Epulon
Gaj Kasij Longin
Smirni kovala Kasij Longin in Lentul Spinter Gaj Kasij Longin (latinsko) je bil rimski senator in državnik in z Markom Junijem Brutom vodja zarote, v kateri je bil ubit Julij Cezar, * 87 pr. n. št., † oktober 42 pr. n. št..
Poglej Rimska legija in Gaj Kasij Longin
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Rimska legija in Galicija (Španija)
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Poglej Rimska legija in Galske vojne
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Rimska legija in Germanik
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in Gornja Germanija
Gornjegermansko-retijski limes
Lesen stražni stolp, rekonstruiran leta 2008 in temelji na delu Dietwulfa Baatza Zgornjegermansko- Retijski limes, ali ORL, je 550 kilometrov dolg odsek nekdanje zunanje meje rimskega cesarstva med rekama Renom in Donavo.
Poglej Rimska legija in Gornjegermansko-retijski limes
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Rimska legija in Gracijan (rimski cesar)
Heruski
Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.
Poglej Rimska legija in Heruski
Hibernija
Karta iz leta 1654, na kateri je Irska označena kot Hibernija Hibernija (grško in, latinsko – mrzla dežela), klasično latinsko ime otoka Irska, povzeto po njegovem imenu v grških geografskih spisih.
Poglej Rimska legija in Hibernija
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Rimska legija in Honorij (rimski cesar)
I. legija Adiutrix
Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.
Poglej Rimska legija in I. legija Adiutrix
I. legija Armeniaca
Prva armenska legija (latinsko Legio prima Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in I. legija Armeniaca
I. legija Minervia
Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.
Poglej Rimska legija in I. legija Minervia
I. legija Parthica
Prva partska legija (latinsko Legio prima Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever.
Poglej Rimska legija in I. legija Parthica
II. legija Adiutrix
II.
Poglej Rimska legija in II. legija Adiutrix
II. legija Armeniaca
Druga armenska legija (latinsko Legio II Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in II. legija Armeniaca
II. legija Augusta
Druga Avgustova legija (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 43 pr.
Poglej Rimska legija in II. legija Augusta
II. legija Flavia Virtutis
II.
Poglej Rimska legija in II. legija Flavia Virtutis
II. legija Italica
II.
Poglej Rimska legija in II. legija Italica
II. legija Parthica
Druga partska legija (latinsko: Legio secunda Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj vojni pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime.
Poglej Rimska legija in II. legija Parthica
III. legija Cirenajka
menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.
Poglej Rimska legija in III. legija Cirenajka
III. legija Gallica
III.
Poglej Rimska legija in III. legija Gallica
III. legija Parthica
III. partska legija (latinsko Legio tertia Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime. Legija je bila v vzhodnih rimskih provincah aktivna še v 5. stoletju. Njen simbol je bil verjetno bik.
Poglej Rimska legija in III. legija Parthica
IV. legija Flavia Felix
Četrta legija Flavia Felix (latinsko, Četrta srečna flavijska legija), rimska legija, ki jo je leta 70 ustanovil cesar Vespazijan iz ostankov razpuščene IV. legije Macedonica.
Poglej Rimska legija in IV. legija Flavia Felix
IX. legija Hispana
IX.
Poglej Rimska legija in IX. legija Hispana
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Rimska legija in Kaligula
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Rimska legija in Kapadokija (rimska provinca)
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Rimska legija in Karel Veliki
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Rimska legija in Kastrum
Kleopatra (opera)
Kleopatra je opera v dveh dejanjih (devetih slikah) Danila Švare.
Poglej Rimska legija in Kleopatra (opera)
Klodij Albin
Klodij Albin (latinsko Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski uzurpator, katerega so po umoru cesarja Pertinaksa leta 193A.R. Birley (1996), Clodius Septimius Albinus, Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.
Poglej Rimska legija in Klodij Albin
Kohorta
Kohorta (latinsko, mn., slovensko truma ali četa) je bila taktična vojaška enota rimske vojske, ki je bila uvedena v času Marijevih reform in je zamenjala dotedanjo osnovno taktično enoto manipel.
Poglej Rimska legija in Kohorta
Konrad Peutinger
Konrad Peutinger, nemški humanist, antikvar in diplomat, *14. oktober 1465, Augsburg, † 28. december 1547.
Poglej Rimska legija in Konrad Peutinger
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Poglej Rimska legija in Korduena
Kreta in Cirenajka (rimska provinca)
Kreta in Cirenajka (latinsko), senatska provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 20 n. št..
Poglej Rimska legija in Kreta in Cirenajka (rimska provinca)
Kvintil (rimski cesar)
Mark Avrelij Klavdij Kvintil (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal nekaj tednov ali največ šest mesecev leta 270, * ni znano, Sirmium, Spodnja Panonija, † 270, Aquileia, Italija.
Poglej Rimska legija in Kvintil (rimski cesar)
Legatus
Legatus (poslovenjeno legat) je bil visok častnik v rimski vojski, enakovreden sodobnemu generalu.
Poglej Rimska legija in Legatus
Legatus Augusti pro praetore
CIL V, 877:http://oracle-vm.ku-eichstaett.de:8888/epigr/epieinzel_it?p_belegstelle.
Poglej Rimska legija in Legatus Augusti pro praetore
Leto šestih cesarjev
Leto šestih cesarjev je leto 238, v katerem je v Rimskem cesarstvu vladalo kar šest cesarjev: Maksimin Tračan, Gordijan I., Gordijan II., Pupijen, Balbin in Gordijan III..
Poglej Rimska legija in Leto šestih cesarjev
Leves
Leves (latinsko ed.) so bili s kopji oboroženi spopadniki v vojski zgodnje Rimske republike.
Poglej Rimska legija in Leves
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Rimska legija in Liguri
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Rimska legija in Mainz
Makedonska falanga
Makedonska falanga Makedonska bojna formacija; elitna težka pehota - hipaspisti so napačno označeni kot elitna težka konjenica Makedonska falanga, elitna taktična pehotna vojaška enota, ki jo je razvil Filip II. Makedonski in uporabljal njegov sin Aleksander Veliki v vojni proti Perzijskemu cesarstvu in bitkah z drugimi armadami.
Poglej Rimska legija in Makedonska falanga
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej Rimska legija in Maksimin Tračan
Mala Armenija
Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).
Poglej Rimska legija in Mala Armenija
Marijeve reforme
Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.
Poglej Rimska legija in Marijeve reforme
Mark Junij Brut
Mark Junij Brut (latinsko), znan tudi kot Kvint Servilij Kepion Brut (latinsko) je bil senator v pozni Rimski republiki, * 85 pr. n. št., † 42 pr. n. št., Filipi, Makedonija.
Poglej Rimska legija in Mark Junij Brut
Marobod
Marobod (latinsko) je bil kralj Markomanov in Kvadov, dela germanskih Svebov, ki je vladal od leta 9/6 pr.
Poglej Rimska legija in Marobod
Menapijci
Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu Menapijci, antično belgijsko pleme iz severne Galije.
Poglej Rimska legija in Menapijci
Mrtvo morje
Mrtvo morje (hebrejsko.
Poglej Rimska legija in Mrtvo morje
Muza Partska
Muza Partska, velika kraljica Partskega cesarstva od leta 2 pr.
Poglej Rimska legija in Muza Partska
Numidija
Numidija, nekdanje berbersko kraljestvo v severni Afriki na ozemlju sodobne Alžirije in manjšem delu zahodne Tunizije.
Poglej Rimska legija in Numidija
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Rimska legija in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Oblegovalna naprava
Oblegovalna naprava je naprava / stroj, ki je zasnovana za razbijanje ali obhod težkih grajskih vrat, debelega mestnega obzidja in drugih fortifikacij med obleganjem v spopadih.
Poglej Rimska legija in Oblegovalna naprava
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Poglej Rimska legija in Oltenija
Orange, Vaucluse
Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Rimska legija in Orange, Vaucluse
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in Partsko cesarstvo
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.
Poglej Rimska legija in Pax Romana
Pescenij Niger
Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.
Poglej Rimska legija in Pescenij Niger
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Rimska legija in Pizidija
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in Pretorijanski prefekt
Pretorijska straža
Pretorijska straža (latinsko) so bili posebej izbrani rimski legionarji, ki so bili osebna straža cesarja in pomembnih vojskovodij.
Poglej Rimska legija in Pretorijska straža
Primus pilus
X. legije ''Gemina'' Primus pilus ali primipilus je bil višji centurij prve kohorte rimske legije, sestavljene iz petih dvojnih centurij s 160 možmi, ki se je imenovala primus pilus.
Poglej Rimska legija in Primus pilus
Princepsi
Princepsi so bili pripadniki rimske vojske, ki so skupaj s hastati predstavljali jedro le-te vojske, vse do Marijevih reform.
Poglej Rimska legija in Princepsi
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Rimska legija in Principat
Prvi triumvirat
Mark Licinij Kras Gnej Pompej Veliki Prvi triumvirat, politična zveza Gaja Julija Cezarja, Marka Licinija Krasa in Gneja Pompeja Magna.
Poglej Rimska legija in Prvi triumvirat
Publij Kvintilij Var
Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.
Poglej Rimska legija in Publij Kvintilij Var
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Rimska legija in Retija
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Rimska legija in Rimska Britanija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Rimska legija in Rimska provinca
Rimska vila
Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.
Poglej Rimska legija in Rimska vila
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Rimska legija in Rimska vojna mornarica
Rimski guverner
Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in Rimski guverner
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Rimska legija in Rimski konzul
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Rimska legija in Rimsko cesarstvo
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Poglej Rimska legija in Rimsko državljanstvo
Seznam izrazov rimske vojske
Seznam izrazov rimske vojske.
Poglej Rimska legija in Seznam izrazov rimske vojske
Simon Bar Kohba
Simon Bar Kohba (hebrejsko שמעון בר כוכבא) je bil vodja judovske vstaje proti Rimskemu imperiju leta 132-135 in ustanovitelj neodvisne judovske države, v kateri je do njenega uničenja vladal kot nasi (knez), * ni znano, † 135.
Poglej Rimska legija in Simon Bar Kohba
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Poglej Rimska legija in Sirija (rimska provinca)
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana predstavljajo rastlinstvo in živalstvo, lov, življenjski slog in kulturo od predzgodovinskega do srednjeveškega obdobja.
Poglej Rimska legija in Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
Spodnja Germanija
legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.
Poglej Rimska legija in Spodnja Germanija
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Rimska legija in Starorimska civilizacija
Stratopedarches
Stratopedarchēs (– poveljnik ali gospodar tabora) je bil od 1.
Poglej Rimska legija in Stratopedarches
Svetonij
Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.
Poglej Rimska legija in Svetonij
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Rimska legija in Tabula Peutingeriana
Terni (pokrajina)
Pokrajina Terni (v italijanskem izvirniku Provincia di Terni, izg. Provinča di Terni) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.
Poglej Rimska legija in Terni (pokrajina)
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Poglej Rimska legija in Tingiška Mavretanija
Trajanovi dačanski vojni
Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).
Poglej Rimska legija in Trajanovi dačanski vojni
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rimska legija in Trakija
Transalpina (DN67C)
Transalpina ali DN67C je 148 km dolga državna cesta v skupini gorovja Parâng, Južni Karpati v Romuniji, je ena najvišjih cest v Karpatih.
Poglej Rimska legija in Transalpina (DN67C)
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Rimska legija in Triariji
Tribun
Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu.
Poglej Rimska legija in Tribun
Tribunus angusticlavius
''Tribunus angusticlavius'' Tribunus angusticlavius (dobesedno tribun z ozkim trakom) je bil v obdobju Rimske republike in Principata visok vojaški častnik v rimski legiji.
Poglej Rimska legija in Tribunus angusticlavius
Tribunus laticlavius
Tribunus laticlavius (slovensko tribun s širokim trakom) je bil v Rimski republiki in Principatu eden od šestih vojaških tribunov v rimski legiji.
Poglej Rimska legija in Tribunus laticlavius
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Rimska legija in Uzurpator
V. legija Alaudae
Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.
Poglej Rimska legija in V. legija Alaudae
V. legija Macedonica
Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.
Poglej Rimska legija in V. legija Macedonica
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Rimska legija in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Rimska legija in Valentinijan I.
Valična vas
Valična vas je naselje v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Rimska legija in Valična vas
Vardan I.
Vardan I. Partski (perzijsko وردان يکم), kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 40 do 45 n. št.,J.
Poglej Rimska legija in Vardan I.
Veksilacija
Rimski vojak iz III. kohorte pretorijanske garde s praporom svoje enote Veksilacija (latinsko vexillatio), oddelek rimske legije z začasnimi posebnimi nalogami, ki se je v rimski vojski prvič pojavil v obdobju Principata.
Poglej Rimska legija in Veksilacija
Veliti
Velita Veliti (latinsko, mn. iz latinskega vellus – runo ali kožuh ali velox - hitro) so bili lahko oboroženi pešaki v polibijski vojski Rimske republike.
Poglej Rimska legija in Veliti
VI. legija Victrix
Britaniji VI.
Poglej Rimska legija in VI. legija Victrix
VII. legija Claudia
Gornji Meziji LEG VII CLA VI P VI F, ki pomeni VII. legija ''Claudia'', šest krat zvesta in šest krat vdana, in podoba bika, ki je bil simbol legije VII.
Poglej Rimska legija in VII. legija Claudia
VII. legija Gemina
Tarakonski Hispaniji, kjer je ostala do 4. stoletja VII.
Poglej Rimska legija in VII. legija Gemina
VIII. legija Augusta
VIII.
Poglej Rimska legija in VIII. legija Augusta
Vindobona
Karta Vindobone okoli leta 250 Vindobona (iz galskega windo- - bel in bona – podlaga ali dno) je bilo keltsko naselje in kasneje rimski vojaški tabor na prostoru sedanjega Dunaja v Avstriji.
Poglej Rimska legija in Vindobona
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Rimska legija in Vitelij
Vojaški tribun
Rimska ''cursus honorum'' Vojški tribun (latinsko tribunus militum, slovensko tribun vojakov) je bil častnik rimske vojske, po činu pod legatom in nad centurionom.
Poglej Rimska legija in Vojaški tribun
Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju
Vzhodnorimska vojska je poleg vzhodnorimske mornarice služila kot primarno vojaško telo vzhodnorimskih vojaških sil.
Poglej Rimska legija in Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju
Vologas IV.
Vologas IV.
Poglej Rimska legija in Vologas IV.
Vzhodnorimske zastave in simboli
Za večino časa svojega obstoja vzhodnorimsko cesarstvo ni uporabljalo plemiške fevdalne heraldike, kot v zahodnoevropskih državah.
Poglej Rimska legija in Vzhodnorimske zastave in simboli
X. legija Equestris
Deseta legija Equestris (latinsko Legio decima Equeastris, "konjeniška"), rimska legija, ki jo je ustanovil Julij Cezar leta 61 pr.
Poglej Rimska legija in X. legija Equestris
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Rimska legija in X. legija Gemina
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Rimska legija in XIII. legija Gemina
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Rimska legija in XIV. legija Gemina
XIX. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) Devetnajsta legija (latinsko Legio undevigesima), rimska legija, ki jo je leta 41 ali 40 pr.
Poglej Rimska legija in XIX. legija
XV. legija Apollinaris
XV. legija Apollinaris (latinsko, Petnajsta Apolonova legija) je bila rimska legija, ki jo je leta 41/40 pr. n. št. ustanovil Oktavijan. Njen emblem je bil verjetno podoba Apolona ali ene od njegovih svetih živali. XV. legijo včasih zamenjujejo z dvema drugima legijama z enako številko.
Poglej Rimska legija in XV. legija Apollinaris
XVI. legija Flavia Firma
Siriji XVI.
Poglej Rimska legija in XVI. legija Flavia Firma
XVI. legija Gallica
Spodnji Germaniji XVI.
Poglej Rimska legija in XVI. legija Gallica
XVII. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) XVII.
Poglej Rimska legija in XVII. legija
XVIII. legija
Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.
Poglej Rimska legija in XVIII. legija
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska legija in XX. legija Valeria Victrix
XXI. legija Rapax
XXI.
Poglej Rimska legija in XXI. legija Rapax
XXII. legija Primigenia
XXII.
Poglej Rimska legija in XXII. legija Primigenia
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Rimska legija in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Rimska legija in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zmagoslavje volje
Zmagoslavje volje (nemško Triumph des Willens) je dokumentarni propagandni film nemške filmske režiserke Leni Riefenstahl, ki dokumentira kongres nacistične stranke v Nürnbergu leta 1934.
Poglej Rimska legija in Zmagoslavje volje
26 pr. n. št.
26 pr.
Poglej Rimska legija in 26 pr. n. št.
27 pr. n. št.
27 pr.
Poglej Rimska legija in 27 pr. n. št.