Kazalo
43 odnosi: Afrika (rimska provinca), Alpe, Ambrož Milanski, Arbogast, Arijanstvo, Arkadij, Bitka pri Savi (388), Dioklecijan, Evgenij, Evnapij, Franki, Galija, Goti, Gracijan (rimski cesar), Honorij (rimski cesar), Konstantinopel, Kriza tretjega stoletja, Latinščina, Magn Maksim, Milano, Pad, Panonija (rimska provinca), Porfir, Ren, Rimska Britanija, Rimska Italija, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Sarkofag, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam rimskih cesarjev, Solun, Teodozij I., Tetrarhija, Uzurpator, Valens, Valentinijan I., Zosim, 15. maj, 22. november, 371, 375, 392.
- Iliri
- Obešeni ljudje
- Rimski cesarji v 4. stoletju
- Rojeni leta 371
- Umrli leta 392
- Valentinijanska dinastija
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Valentinijan II. in Afrika (rimska provinca)
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Valentinijan II. in Alpe
Ambrož Milanski
Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Valentinijan II. in Ambrož Milanski
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Poglej Valentinijan II. in Arbogast
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Valentinijan II. in Arijanstvo
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Valentinijan II. in Arkadij
Bitka pri Savi (388)
Bitka pri Savi leta 388 je bil vojaški spopad med vojskama rimskega uzurpatorja Magna Maksima in vzhodnega rimskega cesarja Teodozija I..
Poglej Valentinijan II. in Bitka pri Savi (388)
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Valentinijan II. in Dioklecijan
Evgenij
Evgenij z imperialnimi simboli na kovancu Flavij Evgenij, rimski uzurpator, † 6. september 394.
Poglej Valentinijan II. in Evgenij
Evnapij
Naslovnica dvojezične izdaje Evnapijeve Vitae sophistarum v grškem in latinskem jeziku Evnapij iz Sarda (grško) je bil poznoantični grški oziroma bizantinski sofist in zgodovinar iz 4.
Poglej Valentinijan II. in Evnapij
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Valentinijan II. in Franki
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Valentinijan II. in Galija
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Valentinijan II. in Goti
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Valentinijan II. in Gracijan (rimski cesar)
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Valentinijan II. in Honorij (rimski cesar)
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Valentinijan II. in Konstantinopel
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Valentinijan II. in Kriza tretjega stoletja
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Valentinijan II. in Latinščina
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Valentinijan II. in Magn Maksim
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Valentinijan II. in Milano
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Valentinijan II. in Pad
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Valentinijan II. in Panonija (rimska provinca)
Porfir
Porfir Porfir je skupno ime za vse magmatske kamnine z velikim deležem ortoklaza in obarvanih mineralov in s porfirsko strukturo, pa tudi skrajšana označitev za kremenov porfir ali ortofir.
Poglej Valentinijan II. in Porfir
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Valentinijan II. in Ren
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Valentinijan II. in Rimska Britanija
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Valentinijan II. in Rimska Italija
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Valentinijan II. in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Valentinijan II. in Rimsko cesarstvo
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Valentinijan II. in Sarkofag
Seznam antičnih plemen v Iliriji
Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.
Poglej Valentinijan II. in Seznam antičnih plemen v Iliriji
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Valentinijan II. in Seznam rimskih cesarjev
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Valentinijan II. in Solun
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Valentinijan II. in Teodozij I.
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Valentinijan II. in Tetrarhija
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Valentinijan II. in Uzurpator
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Valentinijan II. in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Valentinijan II. in Valentinijan I.
Zosim
Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.
Poglej Valentinijan II. in Zosim
15. maj
15.
Poglej Valentinijan II. in 15. maj
22. november
22.
Poglej Valentinijan II. in 22. november
371
371 (CCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Valentinijan II. in 371
375
375 (CCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Valentinijan II. in 375
392
392 (CCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Valentinijan II. in 392