Kazalo
28 odnosi: Ambrož Milanski, Arbogast, Bazilika svetega Lovrenca, Milano, Bitka pri Savi (388), Carigrajski arheološki muzej, Evgenij, Evtropij, Flavij Bauton, Gracijan (rimski cesar), Honorij (rimski cesar), Magn Maksim, Misorij Teodozija I., Papež Leon I., Rikomer, Seznam rimskih cesarjev, Solunski edikt, Stiliho, Teodozij I., Valens, Valentinijan I., Valentinijanska dinastija, Vandalsko kraljevstvo, Zgodovina Rimskega cesarstva, 15. maj, 27. februar, 371, 380, 392.
Ambrož Milanski
Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Valentinijan II. in Ambrož Milanski
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Poglej Valentinijan II. in Arbogast
Bazilika svetega Lovrenca, Milano
Bazilika svetega Lovrenca je bazilika in pomemben kraj katoliškega bogoslužja, ki se nahaja v Milanu znotraj obroča kanalov.
Poglej Valentinijan II. in Bazilika svetega Lovrenca, Milano
Bitka pri Savi (388)
Bitka pri Savi leta 388 je bil vojaški spopad med vojskama rimskega uzurpatorja Magna Maksima in vzhodnega rimskega cesarja Teodozija I..
Poglej Valentinijan II. in Bitka pri Savi (388)
Carigrajski arheološki muzej
Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.
Poglej Valentinijan II. in Carigrajski arheološki muzej
Evgenij
Evgenij z imperialnimi simboli na kovancu Flavij Evgenij, rimski uzurpator, † 6. september 394.
Poglej Valentinijan II. in Evgenij
Evtropij
Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.
Poglej Valentinijan II. in Evtropij
Flavij Bauton
Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.
Poglej Valentinijan II. in Flavij Bauton
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Valentinijan II. in Gracijan (rimski cesar)
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Valentinijan II. in Honorij (rimski cesar)
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Valentinijan II. in Magn Maksim
Misorij Teodozija I.
Misorij Teodozija I. je velika obredna srebrna posoda, shranjena v Real Academia de la Historia v Madridu v Španiji.
Poglej Valentinijan II. in Misorij Teodozija I.
Papež Leon I.
Leon Veliki ali Leon I., je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 Toskana, (Italija), † 10. november 461, Rim, Zahodnorimsko cesarstvo; svetnik in cerkveni učitelj; god 10. november.
Poglej Valentinijan II. in Papež Leon I.
Rikomer
Rikomer ali Flavius Richomeres, rimski politik in vojaška osebnost frankovskega rodu, * 4.
Poglej Valentinijan II. in Rikomer
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Valentinijan II. in Seznam rimskih cesarjev
Solunski edikt
Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II..
Poglej Valentinijan II. in Solunski edikt
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Poglej Valentinijan II. in Stiliho
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Valentinijan II. in Teodozij I.
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Valentinijan II. in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Valentinijan II. in Valentinijan I.
Valentinijanska dinastija
Valentinijan I. Valentinijanska dinastija je imela štiri cesarje, ki so v Zahodnem rimskem cesarstvu vladali od leta 364 do 392, v Vzhodnem rimskem cesarstvu pa od leta 364 do 378.
Poglej Valentinijan II. in Valentinijanska dinastija
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Valentinijan II. in Vandalsko kraljevstvo
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Valentinijan II. in Zgodovina Rimskega cesarstva
15. maj
15.
Poglej Valentinijan II. in 15. maj
27. februar
27.
Poglej Valentinijan II. in 27. februar
371
371 (CCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Valentinijan II. in 371
380
380 (CCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Valentinijan II. in 380
392
392 (CCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Valentinijan II. in 392