Kazalo
156 odnosi: Ajdovščina, Alzacija, Ambrož Milanski, Antične olimpijske igre, Arbogast, Arijanstvo, Arkadij, Atanarik, Atanazij Veliki, Augusta Euphratensis, Šapur III., Železna krona Langobardov, Črnogorski mučenci, Baalbek, Bahram IV., Barberinijev diptih, Basileopator, Bazilika sv. Jurija, Malta, Bazilika svetega Lovrenca, Milano, Bitka pri Mrzli reki, Bitka pri Savi (388), Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Brikcij iz Toursa, Burja, Carigrad, Cezar (naslov), Delfi, Didima, Dioceza Panonija, Dodona, Dominat, Efez, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Epitome de Caesaribus, Evgenij, Evtropij, Flavij Bauton, Fritigern, Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu, Galla Placidia, Gotska vojna (376–382), Gracijan (rimski cesar), Grčija, Grški tempelj, Gregor Nazianški, Hanija, Helladius, Hieroglif, Hipatija, ... Razširi indeks (106 več) »
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Teodozij I. in Ajdovščina
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Teodozij I. in Alzacija
Ambrož Milanski
Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Teodozij I. in Ambrož Milanski
Antične olimpijske igre
Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.
Poglej Teodozij I. in Antične olimpijske igre
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Poglej Teodozij I. in Arbogast
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Teodozij I. in Arijanstvo
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Teodozij I. in Arkadij
Atanarik
Atanarik (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.
Poglej Teodozij I. in Atanarik
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej Teodozij I. in Atanazij Veliki
Augusta Euphratensis
Augusta Euphratensis ali krajše Euphratensis (grško, Euphratēsía, slovensko Evfratska Provinca) je bila poznorimska in zatem bizantinska provinca na ozemlju sedanje Sirije in Turčije.
Poglej Teodozij I. in Augusta Euphratensis
Šapur III.
Šapur III. (rednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr) je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vlada od leta 383 do 388, * ni znano, † 388.
Poglej Teodozij I. in Šapur III.
Železna krona Langobardov
Železna krona Langobardov (italijansko: Corona ferrea di Lombardia, latinsko: Corona ferrea Longobardi) je tako relikviarij kot ena najstarejših kraljevih insignij krščanskega sveta.
Poglej Teodozij I. in Železna krona Langobardov
Črnogorski mučenci
Črnogorski mučenci (Martiret e Karadkut; The Martyrs of Karadak) so krščansko-katoliški mučenci s področja Skopske Črne gore ali Karadaka na Kosovu.
Poglej Teodozij I. in Črnogorski mučenci
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Teodozij I. in Baalbek
Bahram IV.
Bahram IV., izgovarje se tudi Vahram IV. ali Varahran IV. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭), je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal od leta 388 do 399, * ni znano, † 399.
Poglej Teodozij I. in Bahram IV.
Barberinijev diptih
Barberinijev diptih ali Barberinijeva slonovina je bizantinski list iz cesarskega diptiha iz pozne antike, zdaj v Louvru v Parizu.
Poglej Teodozij I. in Barberinijev diptih
Basileopator
Bronasti ''folis'' Romana Lekapena, enega od dveh ''basileopatorjev'' v bizantinski zgodovini Basileopatōr (grško βασιλεοπάτωρ, dobesedno basileusov oče) je bil eden od najvišjih in izjemnih posvetnih naslovov Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Basileopator
Bazilika sv. Jurija, Malta
Bazilika svetega Jurija ali bazilika in župnijska cerkev svetega Jurija, znana tudi kot San Ġorġ v malteščini, je zgodovinska baročna cerkev sredi Victorie, starodavnega mesta "Ħaġar", glavnega mesta otoka Gozo, drugega največjega otoka v malteškem arhipelagu, obkroženega z labirintom starih ozkih ulic in uličic.
Poglej Teodozij I. in Bazilika sv. Jurija, Malta
Bazilika svetega Lovrenca, Milano
Bazilika svetega Lovrenca je bazilika in pomemben kraj katoliškega bogoslužja, ki se nahaja v Milanu znotraj obroča kanalov.
Poglej Teodozij I. in Bazilika svetega Lovrenca, Milano
Bitka pri Mrzli reki
Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5.
Poglej Teodozij I. in Bitka pri Mrzli reki
Bitka pri Savi (388)
Bitka pri Savi leta 388 je bil vojaški spopad med vojskama rimskega uzurpatorja Magna Maksima in vzhodnega rimskega cesarja Teodozija I..
Poglej Teodozij I. in Bitka pri Savi (388)
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Teodozij I. in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Bizantinsko cesarstvo
Brikcij iz Toursa
Sveti Brikcij Tourški (sveti Brikcij ali kar Bric, je bil krščanski škof, spokornik in svetnik, * okrog 370 n. št., ?, † 13. november 444, Tours ? (Rimsko cesarstvo, danes: Francija).
Poglej Teodozij I. in Brikcij iz Toursa
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Teodozij I. in Burja
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Teodozij I. in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Cezar (naslov)
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Teodozij I. in Delfi
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Teodozij I. in Didima
Dioceza Panonija
Dioceza Panonija (latinsko, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Dioceza Panonija
Dodona
Dodona (/doʊˈdoʊnə/; dorska grščina Δωδώνα - Dōdṓnā, jonska in atiška grščina Δωδώνη - Dōdṓnē) v Epiru v severozahodni Grčiji je bil najstarejši helenski orakelj, po Herodotu verjetno iz 2.
Poglej Teodozij I. in Dodona
Dominat
Dioklecijan Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.
Poglej Teodozij I. in Dominat
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Teodozij I. in Efez
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Epitome de Caesaribus
Epitome de Caesaribus (slovensko Kratek opis (vladavin rimskih) cesarjev) je latinsko zgodovinsko delo, napisano na proti 4.
Poglej Teodozij I. in Epitome de Caesaribus
Evgenij
Evgenij z imperialnimi simboli na kovancu Flavij Evgenij, rimski uzurpator, † 6. september 394.
Poglej Teodozij I. in Evgenij
Evtropij
Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.
Poglej Teodozij I. in Evtropij
Flavij Bauton
Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.
Poglej Teodozij I. in Flavij Bauton
Fritigern
Fritigern (okoli 370-ih) je bil tervinški gotski poglavar, čigar odločilna zmaga pri Adrianoplu med gotsko vojno (376–382) je prinesla ugodne pogoje za Gote, ko je bil leta 382 sklenjen mir z Gracijanom in Teodozijem I.
Poglej Teodozij I. in Fritigern
Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Galerijev slavolok (Gr.: αψίδα τουΓαλερίου) (ali Kamara, Gr.:καμάρα) in Rotunda (Ροτόντα) sta sosednja spomenika iz začetka 4.
Poglej Teodozij I. in Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Teodozij I. in Galla Placidia
Gotska vojna (376–382)
Gotska vojna je bila vstaja Gotov na Balkanu v Vzhodnem rimskem cesarstvu, ki je trajala od leta 376/377 do 382.
Poglej Teodozij I. in Gotska vojna (376–382)
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Teodozij I. in Gracijan (rimski cesar)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Teodozij I. in Grčija
Grški tempelj
Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.
Poglej Teodozij I. in Grški tempelj
Gregor Nazianški
Sveti Gregor Nazianški ali Gregorij Nazianški, imenovan tudi Gregor Teolog je krščanski škof, cerkveni oče in cerkveni učitelj, teolog in svetnik * 329, Kapadokija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 390, Nazianz.
Poglej Teodozij I. in Gregor Nazianški
Hanija
Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.
Poglej Teodozij I. in Hanija
Helladius
Helladius lahko pomeni.
Poglej Teodozij I. in Helladius
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Teodozij I. in Hieroglif
Hipatija
Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.
Poglej Teodozij I. in Hipatija
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Teodozij I. in Hispanija
Historia Augusta
Historia Augusta, zbirka življenjepisov rimskih cesarjev od Hadrijana (117-138) do Kara (283-285) in Numerijana (283-284), napisana v latinskem jeziku.
Poglej Teodozij I. in Historia Augusta
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Teodozij I. in Honorij (rimski cesar)
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Teodozij I. in Huni
Inkvizicija
Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.
Poglej Teodozij I. in Inkvizicija
Jazdegerd I.
Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.
Poglej Teodozij I. in Jazdegerd I.
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Teodozij I. in Jupiter (mitologija)
Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis)
Jupitrov tempelj je ogromen rimski tempelj, največji v rimskem svetu, ki je v kompleksu Baalbek v Heliopolis Syriaca (sodobni Libanon).
Poglej Teodozij I. in Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis)
Kadiša (dolina)
Dolina Kadiša (Qadisha), znana tudi kot soteska Kadiša ali vadi Kadiša (Ouadi Qadisha), je soteska, ki leži v okrožjih Bšari in Zgharta v Severnem guvernatu Libanona.
Poglej Teodozij I. in Kadiša (dolina)
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Teodozij I. in Kastrum
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Teodozij I. in Konstantinopel
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Konstantinopelski hipodrom
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Konstantinopelsko obzidje
Kraljeva palača, Madrid
Kraljeva palača ali Palacio Real de Madrid je uradna rezidenca španske kraljeve družine v mestu Madrid, vendar se uporablja le za državne slovesnosti.
Poglej Teodozij I. in Kraljeva palača, Madrid
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Teodozij I. in Leptis Magna
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Teodozij I. in Magister militum
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Teodozij I. in Magn Maksim
Mavzolej Gale Placidije
Mavzolej Gale Placidije je poznoantična rimska stavba v Raveni v Italiji, zgrajena med letoma 425 in 450.
Poglej Teodozij I. in Mavzolej Gale Placidije
Mediolanum
Mediolanum, antični Milano, je bil prvotno mesto Insubrov, zatem pa je postal pomembno rimsko mesto v severni Italiji.
Poglej Teodozij I. in Mediolanum
Misorij Teodozija I.
Misorij Teodozija I. je velika obredna srebrna posoda, shranjena v Real Academia de la Historia v Madridu v Španiji.
Poglej Teodozij I. in Misorij Teodozija I.
Nevşehir
Nevşehir, nekdaj Neapolis in Muşkara, je mesto in središče pprovince Nevşehir v regiji osrednja Anatolija v Turčiji.
Poglej Teodozij I. in Nevşehir
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Poglej Teodozij I. in Notitia dignitatum
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Teodozij I. in Olimpija, Grčija
Olimpijada
Stadion v Olimpiji Olimpijada je obdobje štirih let, povezano s starodavnimi Olimpijskimi igrami v antični Grčiji.
Poglej Teodozij I. in Olimpijada
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Poglej Teodozij I. in Olimpijske igre
Pacijan Barcelonski
Sveti Pacijan Barcelonski (latinsko Pacianus), cerkveni oče in škof, * 310, † 390, Barcelona.
Poglej Teodozij I. in Pacijan Barcelonski
Pafos
Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.
Poglej Teodozij I. in Pafos
Palestrina
Palestrina (starodavna Praeneste; starogrško: Πραίνεστος) je starodavno mesto in občina v Laciju, približno 35 km vzhodno od Rima, kjer živi okoli 18.000 prebivalcev.
Poglej Teodozij I. in Palestrina
Papež Anastazij I.
Anastazij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje; papež 27. november 399 † 19. december 401 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Teodozij I. in Papež Anastazij I.
Papež Damaz I.
Damaz I. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * 304 n. št. v Idanha-a-Nova, Luzitanija, Španija (sedaj Portugalska); ali Rim (Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); † 11. december 384, Rim. Pokopan je na Via Ardeatina v bližini Domitilinih katakomb v Rimu.
Poglej Teodozij I. in Papež Damaz I.
Papež Siricij
Siricij je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve od 22. december 384 do 26. november 399.
Poglej Teodozij I. in Papež Siricij
Pitija
Johna Collierja iz leta 1891. Na sliki je vidna lovorjeva vejica in posoda z vodo. Pitija v grški mitologiji velja za svečenico, ki je prerokovala v Apolonovem templju v Delfih.
Poglej Teodozij I. in Pitija
Poletne olimpijske igre 1896
Poletne olimpijske igre 1896 (uradno Igre I. olimpijade) so potekale leta 1896 v Atenah (Grčija) in so bile prve olimpijske igre moderne dobe in prve olimpijske igre, po prepovedi antičnih olimpijskih iger leta 393 s strani rimskega cesarja Teodozija I.; to je storil v krščanski kampanji proti poganstvu.
Poglej Teodozij I. in Poletne olimpijske igre 1896
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Teodozij I. in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Teodozij I. in Pontifex maximus
Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu
Preganjanje Kristjanov v rimskem cesarstvu je bil proces, ki se je dogajal sporadično več kot dve stoletji in je v veliki meri slonel ne le na uradnih preganjanjih, ki so jih organizirali cesarji, temveč je temeljil tudi na samoiniciativnosti posameznih lokalnih oblasti in prebivalstva samega.
Poglej Teodozij I. in Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Teodozij I. in Pretorska prefektura Ilirik
Prudencij
Prudencij (Avrelij Prudencij Klemens; latinsko Aurelius Prudentius Clemens), rimski krščanski pesnik, * po 348, verjetno v Saragossi (danes Španija), živel večinoma v severovzhodni Španiji (Hispanija), † po 405.
Poglej Teodozij I. in Prudencij
Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu.
Poglej Teodozij I. in Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Poglej Teodozij I. in Prvi nicejski koncil
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Teodozij I. in Ravena
Rikomer
Rikomer ali Flavius Richomeres, rimski politik in vojaška osebnost frankovskega rodu, * 4.
Poglej Teodozij I. in Rikomer
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Teodozij I. in Rimska Britanija
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Teodozij I. in Rimska Grčija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Teodozij I. in Rimska provinca
Rimska utrdba Castra
Rimska utrdba Castra ali Castra Ad Fluvium Frigidum je vojaški tabor v Sloveniji, ki se nahaja v središču Ajdovščine.
Poglej Teodozij I. in Rimska utrdba Castra
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Teodozij I. in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Teodozij I. in Rimski senat
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Teodozij I. in Rimski triumf
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Teodozij I. in Rimsko cesarstvo
Scala Regia (Vatikan)
Skica tlorisa sob, dvoran in dvorišče okoli Scala Regia (4/4b). Scala Regia (Kraljevo stopnišče) je stopnišče v Vatikanu in je del uradnega vhoda v Vatikansko palačo.
Poglej Teodozij I. in Scala Regia (Vatikan)
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Teodozij I. in Serapeum
Serapeum v Aleksandriji
Serapeum ali serapejon v Aleksandriji je bil v ptolemajskem kraljestvu starodavni grški tempelj, ki ga je zgradil Ptolemaj III. Everget (vladal 246–222 pr. n. št.) in je bil posvečen Serapisu, ki je postal zaščitnik Aleksandrije.
Poglej Teodozij I. in Serapeum v Aleksandriji
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Teodozij I. in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Teodozij I. in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Teodozij I. in Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Teodozij I. in Seznam zgodovinskih vsebin
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Poglej Teodozij I. in Singidunum
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Teodozij I. in Sirmij
Slava vojvodine Kranjske
Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.
Poglej Teodozij I. in Slava vojvodine Kranjske
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Teodozij I. in Solun
Solunski edikt
Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II..
Poglej Teodozij I. in Solunski edikt
Sozomen
Salaminij Hermij Sozomen (grško Σαλαμίνιος Ερμείας Σωζομενός) je bil bizantinski cerkveni zgodovinar, * okoli 400, Betelija, Palestina, † okoli 450, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Teodozij I. in Sozomen
Stadion v Olimpiji
Stadion v Olimpiji je na arheološkem najdišču v Olimpiji v Grčiji, vzhodno od Zevsovega templja.
Poglej Teodozij I. in Stadion v Olimpiji
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Teodozij I. in Stari Egipt
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Teodozij I. in Starorimska civilizacija
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Poglej Teodozij I. in Stiliho
Stobi
Stobi ali Stoboi (starogrško Στόβοι; latinsko Stobi; makedonsko Стоби) je bilo starodavno mesto Peonije, ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Salutaris.
Poglej Teodozij I. in Stobi
Svetišče Afrodite Pafijske
Svetišče Afrodite Pafijske je bilo svetišče v starodavnem Pafosu na Cipru, posvečeno boginji Afroditi.
Poglej Teodozij I. in Svetišče Afrodite Pafijske
Tanukidi
Tanukidi (arabsko التنوخيون) ali Tanuk (arabsko تنوخ) so bili zveza arabskih plemen, včasih imenovanih Saraceni.
Poglej Teodozij I. in Tanukidi
Tempelj Venere in Rome
Tempelj Venere in Rome (latinsko Templum Veneris et Romae) naj bi bil največji tempelj v antičnem Rimu.
Poglej Teodozij I. in Tempelj Venere in Rome
Teodor iz Mopsuestije
Teodor iz Mopsuestije, škof, največji ekseget antiohijske šole, * 350 Antiohija (Sirija), † 428 Mopsuestija (današnja Turčija).
Poglej Teodozij I. in Teodor iz Mopsuestije
Teodozijev obelisk
Teodozijev obelisk (turško Dikilitaş) je staroegipčanski obelisk faraona Tutmoza III., ki ga je na hipodromu v Konstantinoplu (danes znan kot At Meydanı ali Sultanahmet Meydanı, v sodobnem mestu Carigrad v Turčiji) ponovno postavil rimski cesar Teodozij I. v 4.
Poglej Teodozij I. in Teodozijev obelisk
Teodozijev zakonik
Teodozijev zakonik (latinsko Codex Theodosianus) je zbir zakonov krščanskih cesarjev Rimskega cesarstva, ki so bili izdani po letu 312.
Poglej Teodozij I. in Teodozijev zakonik
Teon II.
Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.
Poglej Teodozij I. in Teon II.
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Teodozij I. in Tetrarhija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Teodozij I. in Turčija
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Teodozij I. in Tutmoz III.
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Teodozij I. in Valens
Valensov akvadukt
Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Valensov akvadukt
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Teodozij I. in Valentinijan I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Teodozij I. in Valentinijan II.
Valentinijanska dinastija
Valentinijan I. Valentinijanska dinastija je imela štiri cesarje, ki so v Zahodnem rimskem cesarstvu vladali od leta 364 do 392, v Vzhodnem rimskem cesarstvu pa od leta 364 do 378.
Poglej Teodozij I. in Valentinijanska dinastija
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Poglej Teodozij I. in Velika shizma
Vesta
Vesta (latinska izgovorjava) je deviška boginja ognjišča, doma in družine v rimski religiji.
Poglej Teodozij I. in Vesta
Viminacium
Viminacij (latinsko ali) je bil glavno mesto (upravno središče) rimske province Mezije in vojaški tabor.
Poglej Teodozij I. in Viminacium
Vipava
Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.
Poglej Teodozij I. in Vipava
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Teodozij I. in Vizigoti
Vrhpolje, Vipava
Vrhpolje je vas v Občini Vipava.
Poglej Teodozij I. in Vrhpolje, Vipava
Würzburška rezidenca
Würzburška rezidenca (nemško Würzburger Residenz) je palača v Würzburgu v Nemčiji.
Poglej Teodozij I. in Würzburška rezidenca
Zadnja Hispanija
Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija).
Poglej Teodozij I. in Zadnja Hispanija
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Teodozij I. in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Teodozij I. in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zosim
Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.
Poglej Teodozij I. in Zosim
11. januar
11.
Poglej Teodozij I. in 11. januar
17. januar
17.
Poglej Teodozij I. in 17. januar
236 Honorija
236 Honorija (mednarodno ime 236 Honoria) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Teodozij I. in 236 Honorija
27. februar
27.
Poglej Teodozij I. in 27. februar
346
346 (CCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Teodozij I. in 346
380
380 (CCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Teodozij I. in 380
391
391 (CCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Teodozij I. in 391
394
394 (CCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Teodozij I. in 394
395
395 (CCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Teodozij I. in 395
5. september
5.
Poglej Teodozij I. in 5. september
6. september
6.
Poglej Teodozij I. in 6. september
Prav tako znan kot Flavij Teodozij, Rimski cesar Teodozij I., Teodozij I. Veliki, Teodozij Veliki.