Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zenon (bizantinski cesar)

Index Zenon (bizantinski cesar)

Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.

Kazalo

  1. 84 odnosi: Alani, Aleksandrija, Anastazij I., Anastazij I. Dikor, Anatolija, Ankara, Antiohija, Ardabur, Aristokracija, Aspar, Atila, Şanlıurfa, Azija (rimska provinca), Balkan, Bazilisk (bizantinski cesar), Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Cezar (naslov), Dalmacija (rimska provinca), De iure - de facto, Domesticus, Egipt (rimska provinca), Epilepsija, Evangelij po Mateju, Georgij Kedren, Goti, Grščina, Griža, Hagija Sofija, Hebrejščina, Huni, Izavrija, Jezus Kristus, Justinijanov zakonik, Kalcedonski koncil, Kapadokija, Kilikija, Konstantinopel, Kralj, Latinščina, Leon I. Tračan, Leon II. (bizantinski cesar), Magister militum, Magister officiorum, Makedonija (rimska provinca), Marcijan, Mezija, Monofizitizem, Nestorijanstvo, ... Razširi indeks (34 več) »

  2. Bizantinski cesarji v 5. stoletju
  3. Leonska dinastija
  4. Rojeni v 420. letih
  5. Umrli leta 491
  6. Umrli za grižo

Alani

Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Alani

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Aleksandrija

Anastazij I.

Anastazij I. lahko pomeni.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Anastazij I.

Anastazij I. Dikor

Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Anastazij I. Dikor

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Anatolija

Ankara

Ankara je glavno mesto Turčije.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Ankara

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Antiohija

Ardabur

Ardabur je bil vzhodnorimski vojskovodja in dostojanstvenik, sin magistra militum Flavija Ardaburja Asparja, * ni znano, † 471.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Ardabur

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Aristokracija

Aspar

Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Aspar

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Atila

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Şanlıurfa

Azija (rimska provinca)

Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Azija (rimska provinca)

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Balkan

Bazilisk (bizantinski cesar)

Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Bazilisk (bizantinski cesar)

Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Bizantinski senat

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Bizantinsko cesarstvo

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Bolgari

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Cezar (naslov)

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Dalmacija (rimska provinca)

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in De iure - de facto

Domesticus

Notitii Dignitatum'': ščita in kodicila položajev Domesticus je bil član protectores domestici, elitne garde v poznorimski armadi.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Domesticus

Egipt (rimska provinca)

Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Egipt (rimska provinca)

Epilepsija

Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Epilepsija

Evangelij po Mateju

Evangelij po Mateju naj bi napisal apostol Matej, cestninar v Kafarnaumu, vendar ni nikjer o tem nič zapisanega, niti v evangeliju niti drugod v Novi Zavezi.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Evangelij po Mateju

Georgij Kedren

Georgij Kedren (grško Γεώργιος Κεδρηνός) je bil bizantinski menih, o katerem je znano samo to, da je živel v 11.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Georgij Kedren

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Goti

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Grščina

Griža

Gríža ali dizenterija je črevesna nalezljiva bolezen, za katero je značilna močna driska, ki jo pogosto spremlja kri v blatu.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Griža

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Hagija Sofija

Hebrejščina

Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Hebrejščina

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Huni

Izavrija

Lokacija Izavrije v Mali Aziji Izavrija (antično grško, latinsko Isauria) je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne Male Azije na severnih obronkih Taurusa.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Izavrija

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Jezus Kristus

Justinijanov zakonik

Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Justinijanov zakonik

Kalcedonski koncil

Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Kalcedonski koncil

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Kapadokija

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Kilikija

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Konstantinopel

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Kralj

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Latinščina

Leon I. Tračan

Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Leon I. Tračan

Leon II. (bizantinski cesar)

Leon II. (grško Λέων Β΄, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od 18. januarja do 17. novembra 474, * okoli 467, † 17. november 474.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Leon II. (bizantinski cesar)

Magister militum

Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Magister militum

Magister officiorum

Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Magister officiorum

Makedonija (rimska provinca)

Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Makedonija (rimska provinca)

Marcijan

Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Marcijan

Mezija

Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Mezija

Monofizitizem

Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Monofizitizem

Nestorijanstvo

Nestorijánstvo (tudi nestorijanízem ali nestorianizem) je teološki nauk, da ima Jezus dve osebnosti: Jezus-človek in Jezus-Božji sin in utelešenje Božje besede.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Nestorijanstvo

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Odoaker

Olibrij

Flavij Anicij Olibrij (latinsko) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal nekaj mesecev leta 472, * ni znano, Rim, † 22. oktober ali 2. november 472.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Olibrij

Ostrogoti

Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Ostrogoti

Ostrogotsko kraljestvo

Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Ostrogotsko kraljestvo

Palestinska Sirija

Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Palestinska Sirija

Papež Feliks III.

Feliks III. - imenovan tudi Feliks II. (glede na dva protipapeža s takim imenom, ki ju razni avtorji različno številčijo) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 425 Rim, (Italija, Zahodnorimsko cesarstvo); papež izvoljen 13. marec 483; † 1. marec 492 Rim (Italija, Odoakerjevo kraljestvo).

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Papež Feliks III.

Patriarh

Patriarh (grško.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Patriarh

Prokopij iz Cezareje

Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Prokopij iz Cezareje

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Ravena

Rimska Armenija

Armenija je bila od konca 1.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Rimska Armenija

Rimski konzul

Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Rimski konzul

Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Rimski senat

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Rimsko cesarstvo

Rimsko državljanstvo

CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Rimsko državljanstvo

Romul Avgust

Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Romul Avgust

Samarija

Samarija (hebrejsko, arabsko ali) je pokrajina v Izraelu.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Samarija

Samarijani

Samarijani na gori Garizim Samarijáni, v judovskih Talmudskih tekstih znani poimenovani tudi Kutimci, so etnično-religijska skupina na območju današnjega Izraela.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Samarijani

Sarkofag

Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Sarkofag

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Sasanidsko cesarstvo

Seznam antičnih plemen v Iliriji

Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Seznam antičnih plemen v Iliriji

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Seznam bizantinskih cesarjev

Sinagoga

Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Sinagoga

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Sirija (rimska provinca)

Skiti

Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Skiti

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Sofija

Taurus

Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Taurus

Teoderik Veliki

Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Teoderik Veliki

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Trakija

Uzurpator

Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Uzurpator

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Vandali

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Vzhodna pravoslavna cerkev

425

425 (CDXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in 425

491

491 (CDXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in 491

9. april

9.

Poglej Zenon (bizantinski cesar) in 9. april

Glej tudi

Bizantinski cesarji v 5. stoletju

Leonska dinastija

Rojeni v 420. letih

Umrli leta 491

Umrli za grižo

, Odoaker, Olibrij, Ostrogoti, Ostrogotsko kraljestvo, Palestinska Sirija, Papež Feliks III., Patriarh, Prokopij iz Cezareje, Ravena, Rimska Armenija, Rimski konzul, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Rimsko državljanstvo, Romul Avgust, Samarija, Samarijani, Sarkofag, Sasanidsko cesarstvo, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam bizantinskih cesarjev, Sinagoga, Sirija (rimska provinca), Skiti, Sofija, Taurus, Teoderik Veliki, Trakija, Uzurpator, Vandali, Vzhodna pravoslavna cerkev, 425, 491, 9. april.