Kazalo
45 odnosi: Afrika (rimska provinca), Alani, Aleksandrija, Aspar, Balkan, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Cezar (naslov), Georgij Kedren, Goti, Grščina, Hagija Sofija, Heruli, Huni, Ikona, Ilirik (rimska provinca), Julijan (rimski cesar), Kalcedonski koncil, Kapadokija, Kartagina (občina), Konstantinopel, Krščanstvo, Latinščina, Leon I. Tračan, Leon II. (bizantinski cesar), Libija, Magister militum, Magister officiorum, Marcijan, Odoaker, Patriciji (plemstvo), Prokopij (razločitev), Rimski konzul, Rimsko cesarstvo, Romul Avgust, Sardinija, Sicilija, Sirija, Sirija (rimska provinca), Trakija (rimska provinca), Tripolitanija, Vandali, Zenon (bizantinski cesar), 476.
- Bizantinski cesarji v 5. stoletju
- Leonska dinastija
- Umrli v 470. letih
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Afrika (rimska provinca)
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Alani
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Aleksandrija
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Aspar
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Balkan
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Bolgari
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Cezar (naslov)
Georgij Kedren
Georgij Kedren (grško Γεώργιος Κεδρηνός) je bil bizantinski menih, o katerem je znano samo to, da je živel v 11.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Georgij Kedren
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Goti
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Grščina
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Hagija Sofija
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Heruli
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Huni
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Ikona
Ilirik (rimska provinca)
Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Ilirik (rimska provinca)
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Julijan (rimski cesar)
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Kalcedonski koncil
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Kapadokija
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Kartagina (občina)
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Latinščina
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Leon I. Tračan
Leon II. (bizantinski cesar)
Leon II. (grško Λέων Β΄, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od 18. januarja do 17. novembra 474, * okoli 467, † 17. november 474.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Leon II. (bizantinski cesar)
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Libija
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Magister militum
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Magister officiorum
Marcijan
Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Marcijan
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Odoaker
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Patriciji (plemstvo)
Prokopij (razločitev)
Prokopij lahko pomeni.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Prokopij (razločitev)
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Rimski konzul
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Rimsko cesarstvo
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Romul Avgust
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Sardinija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Sicilija
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Sirija
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Sirija (rimska provinca)
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Trakija (rimska provinca)
Tripolitanija
Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Tripolitanija
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Vandali
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in Zenon (bizantinski cesar)
476
476 (CDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bazilisk (bizantinski cesar) in 476
Glej tudi
Bizantinski cesarji v 5. stoletju
Leonska dinastija
Umrli v 470. letih
Prav tako znan kot Bazilisk, bizantinski cesar.