Kazalo
19 odnosi: Arkadij, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Boetij, Dioklecijan, Grščina, Justinijan I., Kasiodor, Konstantin I. Veliki, Leon VI. Modri, Mihael III. Pijanec, Nikifor II. Fokas, Notitia dignitatum, Ostrogoti, Pretorijanski prefekt, Proedros, Rimski senat, Rimsko cesarstvo.
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Magister officiorum in Arkadij
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Magister officiorum in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Magister officiorum in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Magister officiorum in Bizantinsko cesarstvo
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Magister officiorum in Boetij
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Magister officiorum in Dioklecijan
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Magister officiorum in Grščina
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Magister officiorum in Justinijan I.
Kasiodor
Flavij Magnus Avrelij Kasiodor Senator, rimski učenjak, zgodovinar, državnik, duhovnik, menih in pisec, * 490, Scylletium, Bruttium, Ostrogotsko kraljestvo, sedaj Squillace, južna Italija, † okoli 585, samostan Vivarij pri Scylletiumu (danes Squillace).
Poglej Magister officiorum in Kasiodor
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Magister officiorum in Konstantin I. Veliki
Leon VI. Modri
Leon VI.
Poglej Magister officiorum in Leon VI. Modri
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Magister officiorum in Mihael III. Pijanec
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Magister officiorum in Nikifor II. Fokas
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Poglej Magister officiorum in Notitia dignitatum
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Magister officiorum in Ostrogoti
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Magister officiorum in Pretorijanski prefekt
Proedros
Nikifor III., obdan z visokimi dvornimi dostojanstveniki – ''proedroi'', v rokopisu iz 1070. let; od leve stojijo proeder in ''epi tou kanikleiou'', protoproeder in ''prōtovestiarios'' (evnuh, ker je brez brade), cesar, proeder in ''dekanos'' ter proeder in ''megas primikērios''Spatharakis 1976, str.
Poglej Magister officiorum in Proedros
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Magister officiorum in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.