Kazalo
34 odnosi: Anastazij I. Dikor, Antični Rim, Aspar, Barberinijev diptih, Bazilisk (bizantinski cesar), Claustra Alpium Iuliarum, Domesticus, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Excerpta Latina Barbari, Gajserik, Gregor I. Razsvetitelj, Gundišapur, Italsko kraljestvo (476–493), Izavrija, Kartagina (mesto), Kavad I., Konstantinopel, Leon I. Tračan, Leon II. (bizantinski cesar), Ostrogoti, Prisk, Ravena, Rimsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Sicilija (dežela), Teoderik Strabon, Vandali, Velika shizma, Zenon (razločitev), Zgodovina Rimskega cesarstva, 425, 491, 9. april.
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Anastazij I. Dikor
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Antični Rim
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Aspar
Barberinijev diptih
Barberinijev diptih ali Barberinijeva slonovina je bizantinski list iz cesarskega diptiha iz pozne antike, zdaj v Louvru v Parizu.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Barberinijev diptih
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Bazilisk (bizantinski cesar)
Claustra Alpium Iuliarum
Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Claustra Alpium Iuliarum
Domesticus
Notitii Dignitatum'': ščita in kodicila položajev Domesticus je bil član protectores domestici, elitne garde v poznorimski armadi.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Domesticus
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Excerpta Latina Barbari
Excerpta Latina Barbari (slovensko Izvlečki v slabi (barbarski) latinščini) so latinski prevod grške kronike iz 5.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Excerpta Latina Barbari
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Gajserik
Gregor I. Razsvetitelj
Gregor I. Razsvetitelj (klasično armensko: Գրիգոր Լուսաւորիչ, reformirano: Գրիգոր Լուսավորիչ, Grigor Lusavorich) (ok. 257 – ok. 331) je zavetnik in prvi uradni vodja Armenske apostolske cerkve.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Gregor I. Razsvetitelj
Gundišapur
Gundišapur (srednjeperzijsko 𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩,Weh-Andiōk-Šābuhr; novoperzijsko گندیشاپور, Gondēshāpūr) je bil intelektualno središče Sasanidskega cesarstva in dom Akademije Gundišapurja, ki jo je ustanovil sasanidski kralj Šapur I.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Gundišapur
Italsko kraljestvo (476–493)
Odoakrovo Italsko kraljestvo je bila neformalna germanska država na Apeninskem polotoku.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Italsko kraljestvo (476–493)
Izavrija
Lokacija Izavrije v Mali Aziji Izavrija (antično grško, latinsko Isauria) je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne Male Azije na severnih obronkih Taurusa.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Izavrija
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Kartagina (mesto)
Kavad I.
Kavad I. (srednjeperzijsko 𐭪𐭥𐭠𐭲, Kawād) je bil od leta 488 do 496 in ponovno od 498 do 531 kralj kraljev sasanidskega Irana, * 473, † 13. september 531.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Kavad I.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Konstantinopel
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Leon I. Tračan
Leon II. (bizantinski cesar)
Leon II. (grško Λέων Β΄, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od 18. januarja do 17. novembra 474, * okoli 467, † 17. november 474.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Leon II. (bizantinski cesar)
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Ostrogoti
Prisk
| name.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Prisk
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Ravena
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Rimsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Seznam rimskih cesarjev
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Sicilija (dežela)
Teoderik Strabon
Teoderik Strabon, znan tudi kot Teodorik in Teodorik Strabon (Strabon pomeni "škilec") je bil gotski poglavar, politično aktiven v vladavinah bizantinskih cesarjev Leona I. Tračana (vladal 457–474), Zenona (vladal 474-475 in 476-491) in Baziliska (vladal 475-476), * ni znano, † 481.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Teoderik Strabon
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Vandali
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Velika shizma
Zenon (razločitev)
Zenon je ime več oseb.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Zenon (razločitev)
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva
425
425 (CDXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in 425
491
491 (CDXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in 491
9. april
9.
Poglej Zenon (bizantinski cesar) in 9. april