Odpri v Google MapsKazalo
68 odnosi: Anton Tomaž Linhart, Auerspergi, Štajerska (vojvodina), Župnija Šentvid pri Stični, Župnija Stična, Bajnof, Barok, Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična, Bernard iz Clairvauxa, Bodensko jezero, Candido Zulliani, Cistercijani, Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, Dolenjska, Dunaj, Festival Stična mladih, Gallenbergi, Gimnazija, Gotska umetnost, Grad Šumberk, Grad Žebnik, Grad Hmeljnik, Grad Kozjak, Grad Kravjek, Grad Mehovo, Grad Mokronog, Grad Spodnji Čretež, Grad Svibno, Iluminiran rokopis, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ivančna Gorica, Jakob Petelin Gallus, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Johannes Gutenberg, Josip Jurčič, Kodeks, Koroška (vojvodina), Kranjska, Križni hodnik, Leopold III. Habsburški, Muzej krščanstva na Slovenskem, Nacionalizacija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Notranjska, Občina Grosuplje, Oglejski patriarhat, Papež, Papež Inocenc III., Pelegrin I., Pergament, ... Razširi indeks (18 več) »
- Cistercijanski samostani
- Občina Ivančna Gorica
- Samostani v Sloveniji
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Anton Tomaž Linhart
Auerspergi
Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Auerspergi
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Štajerska (vojvodina)
Župnija Šentvid pri Stični
Župnija Šentvid pri Stični je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Grosuplje Nadškofije Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Župnija Šentvid pri Stični
Župnija Stična
Župnija Stična je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Grosuplje nadškofije Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Župnija Stična
Bajnof
Bajnof se danes imenuje predel Novega mesta na južnem vznožju Trške gore.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Bajnof
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Barok
Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična
Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični je samostanska cerkev Cistercijanskega samostana Stična.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična
Bernard iz Clairvauxa
Bernard iz Clairvauxa, krščanski mistik, menih in opat, ustanovitelj cistercijanov, cerkveni učitelj, cerkveni pisatelj in svetnik, * 1090, Fontaine-lès-Dijon, danes Francija, † 20. avgust 1153, opatija Clairvaux, danes Francija iza in neža.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Bernard iz Clairvauxa
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Bodensko jezero
Candido Zulliani
Candido Zulliani (zuljáni), kranjski stavbenik, baročni arhitekt, krščen 4. januarja 1712, Trst, † 24. maj 1769, Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Candido Zulliani
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cistercijani
Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Samostan Kostanjevica na Krki, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije (latinsko Fons sanctae Mariae ali Fons beatae virginis Mariae), je bil zgrajen leta 1234 južno od naselja Kostanjevica na Krki.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Dolenjska
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Dunaj
Festival Stična mladih
Stična mladih 2011 Stična band skrbi za ves glasbeni program gregorijanskega korala apostolskim nuncijem Festival Stična mladih je vsakoletno srečanje mladih iz vse Slovenije, organizirano v neposredni okolici stiškega samostana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Festival Stična mladih
Gallenbergi
Grb rodbine Gallenberg Gallenbergi rodbina Gospodje Gallenbergi, so bili kot stranska veja Gallov, ena izmed najstarejših kranjskih plemiških rodbin, ki se omenja v začetku 12.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Gallenbergi
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Gimnazija
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Gotska umetnost
Grad Šumberk
Grad Šumberk leta 1679 Grad Šumberk v franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Šumberk 2014 Grad Šumberk (nemško Schönberg) je bil grad, ki leži na grebenu 540 metrov visokega hriba ob lokalni cesti iz Žužemberka proti Zagorici.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Šumberk
Grad Žebnik
Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Poskus rekonstrukcije gradu Žebnik Grad Žebnik (nemško Sibenegg, Sybenegk) je bil srednjeveški grad, ki je stal na Žebniški gori zahodno nad zaselkom Njivice pri Radečah.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Žebnik
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Gorenje Kamenje v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste A2 (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Hmeljnik
Grad Kozjak
Grad Kozjak je bil grad, od katerega so danes vidne le še ruševine na vrhu skalne kope nad vasjo Dolenje Selce pri Dobrniču na Dolenjskem.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Kozjak
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Kravjek
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Mehovo
Grad Mokronog
Grad Mokronog v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Mokronog na reambulančnem katastru za Kranjsko, 1867-1882 Trg Mokronog, avtor: Joseph Wagner (1706–1780) Upodobitev dveh Mokronoških grbov pod zapisom "nassenfues" v Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque 1687-1688), avtor: Janez Vajkard Valvasor Grad Mokronog (nemško Nassenfuss) je bil grad, katerega ostanki so vidni na južnem robu Mokronoga.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Mokronog
Grad Spodnji Čretež
Grad Spodnji Čretež na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Spodnji Čretež Grad Spodnji Čretež (nemško Reitenburg) je stal nad vasjo Dolenje Laknice v občini Mokronog-Trebelno.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Spodnji Čretež
Grad Svibno
Grad Svibno v Valvasorjevi topografiji leta 1689 Poskus rekonstrukcije gradu Svibno Grad Svibno na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševine gradu Svibno Grad Svibno (nemško Scharffenberg) je bil grad, ki je stal v vasi Svibno v Občini Radeče.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Svibno
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Iluminiran rokopis
Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Ivančna Gorica
Ivančna Gorica je večje prehodno urbanizirano središčno naselje z okoli 2.250 prebivalci in središče Občine Ivančna Gorica.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Ivančna Gorica
Jakob Petelin Gallus
Jakob Petelin Kranjski (latinsko Iacobus Gallus Carnilius; tudi Handl ali Händl), pozno-renesančni slovenski skladatelj, * konec julija 1550, najverjetneje Šentviška Gora ali Ribnica, † 18. julij 1591, Praga, Češka.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Jakob Petelin Gallus
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Johannes Gutenberg
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Johannes Gutenberg
Josip Jurčič
Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar, * 4. marec 1844, Muljava, Slovenija, † 3. maj 1881, Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Josip Jurčič
Kodeks
Prva stran, Codex Argenteus Kodeks (iz latinščine codex; slovensko blok lesa oz. knjiga; mn. codices) je ročnopisana knjiga, ki je nastala v času med pozno antiko do novega veka.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Kodeks
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Kranjska
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Križni hodnik
Leopold III. Habsburški
Leopold III.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Leopold III. Habsburški
Muzej krščanstva na Slovenskem
Fortunata Berganta (1760-ta leta) Muzej krščanstva na Slovenskem je državni muzej in osrednja slovenska muzejska ustanova na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične sakralne kulturne dediščine.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Muzej krščanstva na Slovenskem
Nacionalizacija
Nacionalizácija ali podržávljenje je dejanje prevzema zasebne lastnine (zemljišča, objekti) s strani države.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Nacionalizacija
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Narodna in univerzitetna knjižnica
Notranjska
Notranjska Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Notranjska
Občina Grosuplje
Mestna knjižnica Grosuplje Panorama Radensko polje Polica Ostanki gradu Boštanj Občina Grosuplje je ena od občin v Republiki Sloveniji, nekaj kilometrov jugovzhodno od Ljubljane z okoli 21.000 prebivalci (2020).
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Občina Grosuplje
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Oglejski patriarhat
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Papež
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Papež Inocenc III.
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Pelegrin I.
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Pergament
Pristava nad Stično
Pristava nad Stično je zaselek v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Pristava nad Stično
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Romanika
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Samostan
Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji
Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji vsebuje delujoče in ukinjene samostane.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji
Simon Ašič
Simon Ašič (rojen Jožef Ašič), slovenski cistercijan, duhovnik in zdravilec, * 30. november 1906, Gorica pri Raztezu pri Brestanici, † 25. avgust, 1992, Stična.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Simon Ašič
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Slovenija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Srednji vek
Stari trg, Ljubljana
Pogled s severnega konca Starega trga Stari trg je trg v starem mestnem jedru Ljubljane.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stari trg, Ljubljana
Stična
Stična je kraj z okoli 1.000 prebivalci v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stična
Stiški dvorec, Ljubljana
Stiški dvorec je najbolj prepoznavna zgradba na Starem trgu v Ljubljani.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stiški dvorec, Ljubljana
Stiški rokopis
Stiški rokopis Stiški rokopis so slovenska besedila, vpisana v kodeks z latinskimi besedili.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stiški rokopis
Strojništvo
Strôjništvo (tudi strójništvo) je tehniška veda, ki pri načrtovanju in izdelavi uporabnih naprav, predmetov ali strojev uporablja fizikalna načela.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Strojništvo
Suha krajina
Polja v Suhi krajini (ob cesti Žužemberk-Trebnje) Suha krajina je manjša pokrajina, ki leži na severo-zahodnem delu Dolenjske.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Suha krajina
Svetovni dan mladih
Svetovni dan mladih (SDM) je letni shod katoliške mladine, ki ga je osnoval papež Janez Pavel II. leta 1984 z namenom utrditi poslanstvo navadne mladine z opogumljanjem za dolžnosti zavolj vse večje razširjenosti zapletenosti in razdeljenosti družbe (Poslanica papeža Janeza Pavla II.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Svetovni dan mladih
Temenica (reka)
Ob izviru Zijalo Temenica pri Sobračah Obdelana zemljišča pri kraju Temenica Vzdrževane brežine pri Veliki Loki Poplavna ravnica Temenice pri Trebnjem Ponor Temenice v Dolenjih PonikvahTemenica ob poplavah - Trebnje Temenica v Zijalu, tik po tem, ko drugič privre na dan Zalogu Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Temenica (reka)
Trška gora
Trška gôra (428 mnm) je hrib pri Novem mestu, posut z zidanicami in vinogradi.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Trška gora
Višnjegorski
Grofje Višnjegorski (ali Weichselburg) so bili do izumrtja v začetku 13.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Višnjegorski
Glej tudi
Cistercijanski samostani
Občina Ivančna Gorica
Samostani v Sloveniji
Prav tako znan kot Cisterijanski samostan Stična, Samostan Stična, Stiška opatija, Stiški samostan.