Odpri v Google MapsKazalo
95 odnosi: Alojzij Kodermac, Šmarje - Sap, Štefan Harding, Žužemberk, Župnija Šentvid pri Stični, Župnija Št. Peter - Otočec, Župnija Polica, Župnija Višnja Gora, Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična, Blagovica, Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki, Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno, Cerkev sv. Antona Puščavnika, Rdeči Kal, Cerkev sv. Martina, Zgornja Draga, Cerkev sv. Nikolaja, Petrušnja vas, Cerkev sv. Petra, Dob pri Šentvidu, Cerkev sv. Vida, Šentvid pri Stični, Cistercijani, Cistercijanski samostan Rein, Devinski gospodje, Dob pri Šentvidu, Dobrnič, Ferdinand Kolednik, Festival Stična mladih, Fortunat Bergant, Galli, Gibanje fokolarjev, Gorenja vas, Ivančna Gorica, Grad Blagovica, Grad Goričane, Grad Kravjek, Grad Miltenberg, Grad Raka, Grad Trebnje, Grof in opat, Habsburška monarhija, Henrik II. istrski mejni grof, Hugo Svetoviktorski, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ivan Zorec, Ivančna Gorica, Jakob Petelin Gallus, Janez Krstnik Mayr, Janez Ljubljanski, Jožef Novak (filozof), Jožko Bratuž, Josip Benkovič, Josip Turk (duhovnik), Jurij Kozjak, Karel Ceglar, ... Razširi indeks (45 več) »
Alojzij Kodermac
Alojzij Kodermac, slovenski rimskokatoliški duhovnik in javni delavec, * 3. februar 1892, Hruševlje,† 23. december 1977, Vipolže.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Alojzij Kodermac
Šmarje - Sap
Šmarje - Sap je naselje z več kot 1.600 prebivalci v Občini Grosuplje, blizu Škofljice in mesta Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Šmarje - Sap
Štefan Harding
Štefan Harding, O.Cist. (Étienne Harding, Stephen Harding, San Esteban Harding, Saint Étienne Harding, Harding Szent István, Sveti Štefan Harding, prekumursko: Števan Harding Svéti) je bil krščanski svetnik, menih in opat, so-ustanovitelj cistercijanov *okrog 1050, Sherborne, Dorset, Anglija; † 28.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Štefan Harding
Žužemberk
Žužemberk je osrednje naselje Suhe krajine z okoli 1100 prebivalci in je sedež istoimenske občine.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Žužemberk
Župnija Šentvid pri Stični
Župnija Šentvid pri Stični je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Grosuplje Nadškofije Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Župnija Šentvid pri Stični
Župnija Št. Peter - Otočec
Župnija Št Peter - Otočec je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Novo mesto škofije Novo mesto.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Župnija Št. Peter - Otočec
Župnija Polica
Župnija Polica je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Grosuplje nadškofije Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Župnija Polica
Župnija Višnja Gora
Župnija Višnja Gora je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Grosuplje Nadškofije Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Župnija Višnja Gora
Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična
Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični je samostanska cerkev Cistercijanskega samostana Stična.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična
Blagovica
Blagovica je krajevno središče osrednje-vzhodnega dela Črnega grabna, s podružnično šolo, pošto, brez trgovine, z eno gostilno, cerkvijo Sv. Petra in bencinskim servisom Petrol.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Blagovica
Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki
Cerkev Marijinega oznanjenja v Kostanjevici na Krki je edina ohranjenjena stavba nekdanjega kostanjeviškega samostana Santa Maria a Fontis. Ta je bil za samostanom v Stični druga, a hkrati zadnja naselbina cistercijanskega reda na ožjem slovenskem ozemlju.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki
Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno
Cerkev Rožnovenske Matere Božje v Stopnem je podružnična cerkev Župnije Škocjan pri Novem mestu in znano romarsko središče.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno
Cerkev sv. Antona Puščavnika, Rdeči Kal
Cerkev svetega Antona Puščavnika je podružnična cerkev župnije Šentvid pri Stični, ki stoji na zahodnem delu vasi Rdeči Kal v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cerkev sv. Antona Puščavnika, Rdeči Kal
Cerkev sv. Martina, Zgornja Draga
Cerkev sv.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cerkev sv. Martina, Zgornja Draga
Cerkev sv. Nikolaja, Petrušnja vas
Cerkev svetega Nikolaja je podružnična cerkev župnije Šentvid pri Stični, ki stoji na griču Gradišče nad Petrušnjo vasjo.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cerkev sv. Nikolaja, Petrušnja vas
Cerkev sv. Petra, Dob pri Šentvidu
Cerkev svetega Petra je podružnična cerkev župnije Šentvid pri Stični, ki stoji na vzhodnem robu naselja.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cerkev sv. Petra, Dob pri Šentvidu
Cerkev sv. Vida, Šentvid pri Stični
Cerkev sv.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cerkev sv. Vida, Šentvid pri Stični
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cistercijani
Cistercijanski samostan Rein
Opatija Rein, pogled z zahoda na opatijsko cerkev Opatija Rein je cistercijanski samostan v Reinu pri Gratweinu na Štajerskem v Avstriji.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Cistercijanski samostan Rein
Devinski gospodje
Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Devinski gospodje
Dob pri Šentvidu
Dob pri Šentvidu je naselje v Občini Ivančna Gorica, ki se nahaja ob cesti, ki povezuje kraja Šentvid pri Stični ter Bič.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Dob pri Šentvidu
Dobrnič
Oltar sv. Jurija v župnijski cerkvi v Dobrniču Razstava AFŽ v spominski sobi v Kulturnem domu Dobrnič Rekonstruirana pokrajinska noša za območje Dobrniča Pohodniki po poti Mare Rupena Vaške igre ŽPeZ KTD Dobrnič Dobrnič (242 mnm) je naselje in krajevna skupnost občine Trebnje.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Dobrnič
Ferdinand Kolednik
Ferdinand Kolednik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, poliglot in prevajalec, * 24. maj 1907, Maribor, † 1. september 1981, Podgorje, Koroška.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Ferdinand Kolednik
Festival Stična mladih
Stična mladih 2011 Stična band skrbi za ves glasbeni program gregorijanskega korala apostolskim nuncijem Festival Stična mladih je vsakoletno srečanje mladih iz vse Slovenije, organizirano v neposredni okolici stiškega samostana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Festival Stična mladih
Fortunat Bergant
Fortunat Bergant, slovenski baročni slikar, * 6. september 1721, Mekinje pri Kamniku, † 31. marec 1769, Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Fortunat Bergant
Galli
Grb rodbine baronov Gallov Podpeških Rodbina Gallov (tudi Galli z Gallenberga, slovensko 'Gamberka' in kasneje Gall von Gallenstein, slovensko 'Podpeški' in tudi von Rudolfseck, slovensko 'z Rožeka') je bila kranjska plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Galli
Gibanje fokolarjev
Gibanje fokolarjev, tudi fokolarov, ognjiščarjev (ne gre zamenjevati s Prijatelji radia Ognjišče) znano tudi kot Marijino delo, je medversko laično etično gibanje, utemeljeno na univerzalnem bratstvu, ki ga je leta 1943 v Trentu ustanovila Chiara Lubich.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Gibanje fokolarjev
Gorenja vas, Ivančna Gorica
Gorenja vas je majhna vasica, ki leži približno 35 km vzhodno od Ljubljane.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Gorenja vas, Ivančna Gorica
Grad Blagovica
Grad Blagovica (nemško Glogowiez) je bil stolpast srednjeveški grad, ki je stal v vasi Blagovica pri Lukovici v dolini Črnega grabna po katerem je tekla prastara povezava med Kranjsko in Štajersko deželo.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Blagovica
Grad Goričane
Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Goričane
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Kravjek
Grad Miltenberg
Grad Miltenberg (nemško Miltenberg) je izginuli grad, ki se je nahajal nekje na Dolenjskem, njegova točna lokacija pa ni znana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Miltenberg
Grad Raka
Atrij gradu Grad Raka Biedermeierska soba Notranjost gradu Grad Raka je dvorec v naselju Raka v občini Krško, v Sloveniji.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Raka
Grad Trebnje
Grad Trebnje v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Notranjost gradu Grad Trebnje (nemško Treffen, Treuen Trebn) se nahaja na desnem bregu reke Temenice na vzpetini pod Bukovjem v Občini Trebnje.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grad Trebnje
Grof in opat
Grof in opat je drama Josipa Lavtižarja, ki jo je napisal leta 1927.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Grof in opat
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Habsburška monarhija
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Henrik II. istrski mejni grof
Hugo Svetoviktorski
Hugo Svetoviktorski, nemški avguštinski menih, teolog, filozof, pedagog in mistik, opat samostana Svetega Viktorja v Parizu * ok.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Hugo Svetoviktorski
Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Ivan Zorec
Ivan Zorec, slovenski pisatelj in prevajalec, * 25. julij 1880, Mali Gaber, † 30. julij 1952, Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Ivan Zorec
Ivančna Gorica
Ivančna Gorica je večje prehodno urbanizirano središčno naselje z okoli 2.250 prebivalci in središče Občine Ivančna Gorica.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Ivančna Gorica
Jakob Petelin Gallus
Jakob Petelin Kranjski (latinsko Iacobus Gallus Carnilius; tudi Handl ali Händl), pozno-renesančni slovenski skladatelj, * konec julija 1550, najverjetneje Šentviška Gora ali Ribnica, † 18. julij 1591, Praga, Češka.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Jakob Petelin Gallus
Janez Krstnik Mayr
Janez Krstnik Mayr von Mayregg tudi Janez Baptist, tiskar in knjigotržec, ki je deloval na Kranjskem, * 20. februar 1634, Frauen-Chiemsee na Bavarskem, † 1708, Salzburg.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Janez Krstnik Mayr
Janez Ljubljanski
Kopija freske ''Sv. Miklavž reši mladeniče'' (1443), Narodna galerija Slovenije Janez Ljubljanski, slikar * (?), izpričan med 1433 in 1460.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Janez Ljubljanski
Jožef Novak (filozof)
Jožef Novak, slovenski redovnik in profesor filozofije, * okoli 1742, Gorica, † 25. april 1788, Stična.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Jožef Novak (filozof)
Jožko Bratuž
Jožko Bratuž, slovenski kulturni delavec in vzgojitelj, * 13. januar 1896, Gorica, † 29. december 1944, Gorica.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Jožko Bratuž
Josip Benkovič
Josip Benkovič, slovenski rimokatoliški duhovnik, pisatelj in zgodovinar, * 25. februar 1869, Kamnik, † 5. november 1901, samostan Adergas.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Josip Benkovič
Josip Turk (duhovnik)
Josip Turk, slovenski duhovnik, filozof, filolog in teolog, * 12. september 1895, Stopiče, † 3. maj 1951, San Francisco, Kalifornija.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Josip Turk (duhovnik)
Jurij Kozjak
Jurij Kozjak, slovenski janičar je povest slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča (1844–1881).
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Jurij Kozjak
Karel Ceglar
Karel Ceglar, slovenski katoliški duhovnik, salezijanec in bibliograf, * 19. september 1912, Stična, † 13. junij 1999, Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Karel Ceglar
Kožentavra
Kožentavra (nemško Kirschentheuer) je manjše naselje na desnem bregu pred mostom čez reko Dravo na Koroškem.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Kožentavra
Krka, Ivančna Gorica
Krka je naselje v občini Ivančna Gorica.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Krka, Ivančna Gorica
Lojze Grozde
Lojze Grozde, rojen kot Alojzij Grozde, slovenski dijak, pesnik, mučenec in blaženi, * 27. maj 1923, Zgornje Vodale, † 1. januar 1943, Mirna.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Lojze Grozde
Lom pod Storžičem
Lom pod Storžičem je naselje v Občini Tržič.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Lom pod Storžičem
Ludvik Kozjaški
Ludvik Kozjaški je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Ludvik Kozjaški
Marijan Čadež
Marijan Čadež (tudi Tshadesh), slovenski rimokatoliški duhovnik, redovnik in skladatelj, * (?), Novo mesto, † 18. november 1718, Stična.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Marijan Čadež
Marko Gerbec
Marko Gerbec (tudi Marcus Gerbezius in Marko Grbec), slovenski zdravnik, znanstveni pisec, humanist in eden od ustanoviteljev Academie operosorum Labacensis, * 24. oktober 1658, Šentvid pri Stični, † 9. marec 1718, Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Marko Gerbec
Matija Perski
Matija (Mathias) Perski (Persky), arhitekt, * 17. februar 1716, Dobersberg (Avstrija), † 21. februar 1761, Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Matija Perski
Metod Turnšek
Metod Turnšek (rojen Konrad Turnšek), slovenski liturgični pisec, urednik, etnolog in prevajalec, * 21. februar 1909, Ptuj, † 26. januar 1976, Celovec.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Metod Turnšek
Muzej krščanstva na Slovenskem
Fortunata Berganta (1760-ta leta) Muzej krščanstva na Slovenskem je državni muzej in osrednja slovenska muzejska ustanova na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične sakralne kulturne dediščine.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Muzej krščanstva na Slovenskem
Odličje sv. Cirila in Metoda
Odličje sv.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Odličje sv. Cirila in Metoda
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Oglejski patriarhat
Papež Aleksander IV.
Papež Aleksander IV., rojen kot Rinaldo dei Conti di Segni, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1199 Jenne (Lacij, Papeška država Sveto rimsko cesarstvo), † 25. maj 1261 Viterbo (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Papež Aleksander IV.
Papež Bonifacij IX.
Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Papež Bonifacij IX.
Papež Klemen V.
Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Papež Klemen V.
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Pelegrin I.
Placid Grebenc
Placid (Alojz) Grebenc, slovenski duhovnik, * 12. junij 1909, Dolenje Laze pri Ribnici, † 24. oktober 1943, Grčarice.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Placid Grebenc
Polica, Grosuplje
Polica je naselje v občini Grosuplje.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Polica, Grosuplje
Robert Kuralt
Robert Kuralt, slovenski teolog in redovnik, * 14. februar 1739, Žabnica, † (?).
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Robert Kuralt
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Romanika
Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji
Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji vsebuje delujoče in ukinjene samostane.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji
Seznam samostanskih knjižnic v Sloveniji
Večje samostanske knjižnice na ozemlju Slovenije so nastajale vzporedno z nastajanjem samostanov od 11.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Seznam samostanskih knjižnic v Sloveniji
Simon Ašič
Simon Ašič (rojen Jožef Ašič), slovenski cistercijan, duhovnik in zdravilec, * 30. november 1906, Gorica pri Raztezu pri Brestanici, † 25. avgust, 1992, Stična.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Simon Ašič
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Slovenska glasba
Slovenski literarni muzeji
Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Slovenski literarni muzeji
Stari trg, Ljubljana
Pogled s severnega konca Starega trga Stari trg je trg v starem mestnem jedru Ljubljane.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stari trg, Ljubljana
Steletova nagrada
Steletova nagrada je slovenska nagrada, ki jo od leta 1990 podeljuje Slovensko konservatorsko društvo za dosežke preteklega leta na področju konservatorstva.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Steletova nagrada
Stična
Stična je kraj z okoli 1.000 prebivalci v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stična
Stiški dvorec, Ljubljana
Stiški dvorec je najbolj prepoznavna zgradba na Starem trgu v Ljubljani.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stiški dvorec, Ljubljana
Stiški rokopis
Stiški rokopis Stiški rokopis so slovenska besedila, vpisana v kodeks z latinskimi besedili.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stiški rokopis
Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto
Stolnica sv.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto
Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stopno, Škocjan
Stopno je naselje v Občini Škocjan, ki je najbolj poznano po romarski cerkvici Kraljice presvetega rožnega venca, ki stoji vrh griča.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Stopno, Škocjan
Trška gora
Trška gôra (428 mnm) je hrib pri Novem mestu, posut z zidanicami in vinogradi.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Trška gora
Trubarjeva domačija
Trubarjeva domačija se nahaja v vasi Rašica na Dolenjskem.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Trubarjeva domačija
Veliko Trebeljevo
Veliko Trebeljevo je naselje v Mestni občini Ljubljana.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Veliko Trebeljevo
Verski turizem
Verski turizem je oblika turizma, pri kateri turisti obiskujejo verske znamenitosti, ki imajo kulturni, zgodovinski in verski pomen.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Verski turizem
Višnjegorski
Grofje Višnjegorski (ali Weichselburg) so bili do izumrtja v začetku 13.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Višnjegorski
Zeliščarstvo
Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Zeliščarstvo
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Zgodovina umetnosti
Zgornje Bitnje
Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Zgornje Bitnje
Zofija Višnjegorska
Zofija Višnjegorska (oz. von Weichselberg), plemkinja iz pomembne rodbine Višnjegorskih, *okoli 1190; † 28. februar 1256 v Admontu). Zofija je bila hči vplivnega grofa Albrehta Višnjegorskega († 1209), ki je okoli leta 1200 priključil Belo krajino h Kranjski. Kot zadnja predstavnica te rodbine je v zakon s Henrikom Andeškim, mejnim grofom Kranjske in Istre, prinesla bogato zapuščino svojih prednikov, ki je vključevala mnoge posesti takratne Slovenske marke.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in Zofija Višnjegorska
1132
1132 (MCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in 1132
1156
1156 (MCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cistercijanski samostan Stična in 1156
Prav tako znan kot Cisterijanski samostan Stična, Samostan Stična, Stiška opatija, Stiški samostan.