Kazalo
33 odnosi: Albert I. Goriški, Albreht II. Avstrijski, Žiga Graf, Bertold III. Andeški, Eppensteinci, Friderik II. Prepirljivi, Grad Ribnica, Henrik II. istrski mejni grof, Henrik III. (Koroški), Henrik Koroški, Karniola, Kraljevina Češka, Markvart IV., Mejna grofija Avstrija, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Metlika, Otokarji, Přemyslidi, Poppo I. Istrski, Poppo II. Weimar-Orlamünde, Semeniči, Seznam oglejskih škofov in patriarhov, Slovenci, Sveto rimsko cesarstvo, Ulrik Ebersberški, Ulrik I. Weimar-Orlamünde, Ulrik II. Weimar-Orlamünde, Vojvodina Furlanija, Zasip, Zgodovina Istre, 1295, 1364.
Albert I. Goriški
Albert I. Goriški (– 1. april 1304), član rodu goriških grofov (dinastije Majnhardincev), je od leta 1258 vladal goriški grofiji (Görz) in Tirolski, skupaj s starejšim bratom Majnhardom IV.
Poglej Kranjska krajina in Albert I. Goriški
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Kranjska krajina in Albreht II. Avstrijski
Žiga Graf
Žiga Graf, slovenski farmacevt, kemik in botanik, * 28. julij 1801, Ljubljana, † 3. september 1838, Ljubljana.
Poglej Kranjska krajina in Žiga Graf
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Poglej Kranjska krajina in Bertold III. Andeški
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Poglej Kranjska krajina in Eppensteinci
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Kranjska krajina in Friderik II. Prepirljivi
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Poglej Kranjska krajina in Grad Ribnica
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Poglej Kranjska krajina in Henrik II. istrski mejni grof
Henrik III. (Koroški)
Henrik III.
Poglej Kranjska krajina in Henrik III. (Koroški)
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Kranjska krajina in Henrik Koroški
Karniola
Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.
Poglej Kranjska krajina in Karniola
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Kranjska krajina in Kraljevina Češka
Markvart IV.
Markvart IV. ali tudi Markvart IV.
Poglej Kranjska krajina in Markvart IV.
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Kranjska krajina in Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Kranjska krajina in Mejna grofija Istra
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Kranjska krajina in Mejni grof
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Kranjska krajina in Metlika
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Kranjska krajina in Otokarji
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Kranjska krajina in Přemyslidi
Poppo I. Istrski
Grof Poppo I. (tudi Boppo) Weimar-Orlamünde, mejni grof v Istrski marki od leta 1012 do svoje smrti okoli 1044, ter tudi mejni grof Kranjske marke med leti 1029-1044; † 13 julij, pred 1044.
Poglej Kranjska krajina in Poppo I. Istrski
Poppo II. Weimar-Orlamünde
Poppo II († 1101), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske od leta 1070 ter za Istrsko marko od leta 1096 do svoje smrti.
Poglej Kranjska krajina in Poppo II. Weimar-Orlamünde
Semeniči
Valvasor v knjigi grbov - Opus Insignium Gospodje Semenič (nemško Semenitsch, Zemenitsch, Semeniz) so slovenska plemiška družina (predstavniki nižjega plemstva), ki je izvirala iz takratne Marke Metlike (današnje Bele krajine).
Poglej Kranjska krajina in Semeniči
Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Grbovno okrasje patriarhov Spodnji Seznam oglejskih škofov in patriarhov nudi le časovni pregled.
Poglej Kranjska krajina in Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Kranjska krajina in Slovenci
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Kranjska krajina in Sveto rimsko cesarstvo
Ulrik Ebersberški
Ulrik Ebersberški, Oudalricus comes, * 960/965, † 1029, plemič iz rodbine grofov Ebersberških, Kranjski mejni grof (1011–1029).
Poglej Kranjska krajina in Ulrik Ebersberški
Ulrik I. Weimar-Orlamünde
Ulrik I. Weimar-Orlamünde (Udalrich I.) († 6. marec 1070), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske (marke) med leti 1050/58-1070 ter tudi v Istrski marki od leta 1045/60 do svoje smrti 1070, kakor tudi grof v Grofiji Weimar po letu 1067.
Poglej Kranjska krajina in Ulrik I. Weimar-Orlamünde
Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Ulrik II.
Poglej Kranjska krajina in Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Kranjska krajina in Vojvodina Furlanija
Zasip
Zasip je drugo največje naselje v Občini Bled z okoli 1000 prebivalci.
Poglej Kranjska krajina in Zasip
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Kranjska krajina in Zgodovina Istre
1295
1295 (MCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kranjska krajina in 1295
1364
1364 (MCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kranjska krajina in 1364
Prav tako znan kot Kranjska krajina (marka) - mejna grofija, Kranjska marka.