Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ljudmil Hauptmann

Index Ljudmil Hauptmann

Ljudmil Hauptmann, slovenski zgodovinar, predavatelj in akademik, * 5. februar 1884, Gradec, † 19. april 1968, Zagreb.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Akademik, Avstro-Ogrska, Dunaj, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Zagrebu, Gradec, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Neodvisna država Hrvaška, Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Gradcu, Zagreb, Zgodovinar, 1884, 19. april, 1968, 5. februar.

Akademik

Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Akademik

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Avstro-Ogrska

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Dunaj

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Filozofska fakulteta v Ljubljani

Filozofska fakulteta v Zagrebu

250px Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Filozofska fakulteta v Zagrebu

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Gradec

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Neodvisna država Hrvaška

Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Neodvisna država Hrvaška

Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti

Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je krovni seznam.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti

Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Ljudmil Hauptmann in Slovenci

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Univerza v Gradcu

Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Univerza v Gradcu

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Zagreb

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Poglej Ljudmil Hauptmann in Zgodovinar

1884

1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Ljudmil Hauptmann in 1884

19. april

19.

Poglej Ljudmil Hauptmann in 19. april

1968

1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Ljudmil Hauptmann in 1968

5. februar

5.

Poglej Ljudmil Hauptmann in 5. februar