Kazalo
19 odnosi: Akademik, Avstro-Ogrska, Dunaj, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Zagrebu, Gradec, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Neodvisna država Hrvaška, Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Gradcu, Zagreb, Zgodovinar, 1884, 19. april, 1968, 5. februar.
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Akademik
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Avstro-Ogrska
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Dunaj
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Filozofska fakulteta v Zagrebu
250px Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Filozofska fakulteta v Zagrebu
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Gradec
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Neodvisna država Hrvaška
Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je krovni seznam.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ljudmil Hauptmann in Slovenci
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Univerza v Gradcu
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Zagreb
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Ljudmil Hauptmann in Zgodovinar
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ljudmil Hauptmann in 1884
19. april
19.
Poglej Ljudmil Hauptmann in 19. april
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ljudmil Hauptmann in 1968
5. februar
5.