Odpri v Google MapsKazalo
53 odnosi: Apnenec, Bajke in povesti o Gorjancih, Bukev, Dolina, Dolomit, Državna meja, Druga svetovna vojna, Geomorfologija, Glažuta, Glina, Gora, Gospodična (izvir), Gozd, Hidrologija, Hrib, Hrvaška, Izvir, Janez Trdina, Kilometer, Kolpa, Kostanjeviška jama, Krajinski park, Krka, Krvavi kamen, Lapor, Levakova jama, Meja (razločitev), Meter, Metlika, Mezozoik, Minutnik, Miocen, Nadmorska višina, Narodnoosvobodilni boj, Novo mesto, Peščenjak, Pendirjevka, Pesek, Pragozd, Pragozd Ravna gora, Pragozd Trdinov vrh, Prelaz, Reka, Slovenci, Slovenija, Sožitje, Tektonika plošč, Trdinov vrh, Uskoki, Vahta, ... Razširi indeks (3 več) »
- Dinarsko gorovje
- Gorovja v Sloveniji
- Naravni parki Hrvaške
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Gorjanci in Apnenec
Bajke in povesti o Gorjancih
Bajke in povesti o Gorjancih je napisal pisatelj Janez Trdina.
Poglej Gorjanci in Bajke in povesti o Gorjancih
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Gorjanci in Bukev
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Gorjanci in Dolina
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Gorjanci in Dolomit
Državna meja
Označena mejna črta na Starem Ljubelju Državna meja je črta, ki določa mejo teritorialnega območja jurisdikcije neke države.
Poglej Gorjanci in Državna meja
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Gorjanci in Druga svetovna vojna
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Gorjanci in Geomorfologija
Glažuta
Glažuta na Pohorju Glažuta je nekdanji preprost obrat za proizvodnjo stekla, postavljen na gozdnem območju in kurjen z drvmi.
Poglej Gorjanci in Glažuta
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Gorjanci in Glina
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Gorjanci in Gora
Gospodična (izvir)
Izvir Gospodična Gospodična je izvir na Gorjancih.
Poglej Gorjanci in Gospodična (izvir)
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Gorjanci in Gozd
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Poglej Gorjanci in Hidrologija
Hrib
Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.
Poglej Gorjanci in Hrib
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Gorjanci in Hrvaška
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Gorjanci in Izvir
Janez Trdina
Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto.
Poglej Gorjanci in Janez Trdina
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Gorjanci in Kilometer
Kolpa
Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.
Poglej Gorjanci in Kolpa
Kostanjeviška jama
Kostanjeviška jama je kraška jama, ki leži v bližini Kostanjevice na Krki ob vznožju Gorjancev.
Poglej Gorjanci in Kostanjeviška jama
Krajinski park
Krajinski park je območje kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Krajinski park je namenjen predvsem ohranjanju krajine in sprostitvi človeka - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Poglej Gorjanci in Krajinski park
Krka
Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.
Poglej Gorjanci in Krka
Krvavi kamen
Krvavi kamen Krvavi kamen je kamniti osamelec na Gorjancih, ki ga spremlja mnogo legend.
Poglej Gorjanci in Krvavi kamen
Lapor
Sicilije Laporovec je vrsta sedimentne kamnine, sive do rumenkaste barve.
Poglej Gorjanci in Lapor
Levakova jama
Levakova jama, poimenovana tudi Ajdovska jama v Dolu in Jama v Šutni je kraška jama, ki leži v bližini Šutne ob vznožju Gorjancev.
Poglej Gorjanci in Levakova jama
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Poglej Gorjanci in Meja (razločitev)
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Gorjanci in Meter
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Gorjanci in Metlika
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Gorjanci in Mezozoik
Minutnik
Minutnik Minutnik (ljudsko ime Prenehavnik) je izvir zaganjalnik, ki se nahaja na Gorjancih, na levem bregu potoka Pendirjevka.
Poglej Gorjanci in Minutnik
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Gorjanci in Miocen
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Gorjanci in Nadmorska višina
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej Gorjanci in Narodnoosvobodilni boj
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Gorjanci in Novo mesto
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Gorjanci in Peščenjak
Pendirjevka
Pendirjevka pri Minutniku Pendirjevka je potok, ki izvira pod Trdinovim vrhom, vzhodno od Sv. Miklavža na Gorjancih.
Poglej Gorjanci in Pendirjevka
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Gorjanci in Pesek
Pragozd
Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.
Poglej Gorjanci in Pragozd
Pragozd Ravna gora
Pragozd Ravna gora na Gorjancih je pragozdni rezervat - to pomeni, da je to v naravnem stanju ohranjen gozd, kamor človek ne posega.
Poglej Gorjanci in Pragozd Ravna gora
Pragozd Trdinov vrh
Pragozd Trdinov vrh Pragozd Trdinov vrh leži pod Trdinovim vrhom na Gorjancih na nadmorski višini 995 do 1165 m. To je bukov pragozd, ki ga oblikuje čisti bukovi sestoj z raznodobno stopničasto zgradbo.
Poglej Gorjanci in Pragozd Trdinov vrh
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Gorjanci in Prelaz
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Gorjanci in Reka
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Gorjanci in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Gorjanci in Slovenija
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Gorjanci in Sožitje
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Gorjanci in Tektonika plošč
Trdinov vrh
Betonski razgledni stolp na vrhu Cerkev sv. Jere Cerkev sv. Elije Telekomunikacijski stolp Vojašnica Trdinov vrh Trdinov vrh je 1178 metrov visok hrib, ki predstavlja najvišji vrh Gorjancev (oz. Žumberačka gora).
Poglej Gorjanci in Trdinov vrh
Uskoki
Podoba uskoškega vojščaka iz začetka 19. stoletja Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je poimenovanje skupine ljudi, ki so se med 15.
Poglej Gorjanci in Uskoki
Vahta
Vahta je 616 mnm visok prelaz preko Gorjancev, ki povezuje Belo krajino s kraji ob Krki.
Poglej Gorjanci in Vahta
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Gorjanci in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Gorjanci in Zahod
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Gorjanci in 1838
Glej tudi
Dinarsko gorovje
Gorovja v Sloveniji
Naravni parki Hrvaške
Prav tako znan kot Žumberačko gorje.