Odpri v Google MapsKazalo
111 odnosi: Alojzije Stepinac, Anton Alexander von Auersperg, Šmarna gora, Žužemberški prelom, Župančičeva pot, Čudežna krava, Bela krajina, Brežiško-Koprivniški prelom, Brežice, Bregana (razločitev), Brezovica pri Metliki, Celjsko-ogrska vojna, Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki, Cerkev sv. Barbare, Blatno, Cerkev sv. Cirila in Metoda, Metlika, Cerkev sv. Jere, Trdinov vrh, Cerkev sv. Miklavža, Gorjanci, Cerkvena pokrajina, Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, Dinarski svet, Dobeno, Brežice, Dobrivoje Vasiljević, Dolenje Mokro Polje, Dolenjska, Dolina Kobila, Druga svetovna vojna na Slovenskem, Dvorec Prežek, Evropska pešpot E-7, Ferdinand Seidl, Fosilno najdišče Vajndol, Gora (razločitev), Gospodična, Gospodična (izvir), Gospodična (Janez Trdina), Gozdna železnica pri Gospodični na Gorjancih, Grad Mehovo, Grška katoliška cerkev, Griblje, Hrib, Ilija Badovinac, Ivan Lenković, Ivanka Mestnik, Janez Trdina, Jerebika, Katoliške cerkve vzhodnega obreda, Kettejev drevored, Kolportaža, Kostanjeviška jama, Kostanjevica na Krki, Kraška učna pot od Lebice do Krupe, ... Razširi indeks (61 več) »
Alojzije Stepinac
Alojzije Viktor Stepinac, hrvaški nadškof, kardinal, mučenec in blaženi, * 8. julij 1898, Brezarić, Zagrebška županija, † 10. februar 1960, Krašić, Zagrebška županija.
Poglej Gorjanci in Alojzije Stepinac
Anton Alexander von Auersperg
Grof Anton Alexander von Auersperg, psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik, * 11. april 1806, Ljubljana, † 12. september 1876, Gradec.
Poglej Gorjanci in Anton Alexander von Auersperg
Šmarna gora
Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.
Poglej Gorjanci in Šmarna gora
Žužemberški prelom
Žužemberški prelom je geološki prelom regionalnega pomena v Sloveniji.
Poglej Gorjanci in Žužemberški prelom
Župančičeva pot
Župančičeva pot je pohodniška pešpot, poimenovana po Otonu Župančiču.
Poglej Gorjanci in Župančičeva pot
Čudežna krava
Čudežna krava je belokranjska pravljica, uredil jo je Lojze Zupanc.
Poglej Gorjanci in Čudežna krava
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej Gorjanci in Bela krajina
Brežiško-Koprivniški prelom
Brežiško-Koprivniški prelom je seizmogeni prelom v Sloveniji in na Hrvaškem blizu slovensko-hrvaške meje in Zagreba.
Poglej Gorjanci in Brežiško-Koprivniški prelom
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Poglej Gorjanci in Brežice
Bregana (razločitev)
Bregana je lahko.
Poglej Gorjanci in Bregana (razločitev)
Brezovica pri Metliki
Brezovica pri Metliki je razložena obmejna vas v Občini Metlika, ki stoji pod južnim pobočjem Gorjancev severno od doline potoka Sušica.
Poglej Gorjanci in Brezovica pri Metliki
Celjsko-ogrska vojna
Leta 1440 je, medtem ko so bili Celjani v vojni s Habsburžani, izbruhnila tudi vojna med Celjani in Ogri.
Poglej Gorjanci in Celjsko-ogrska vojna
Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki
Cerkev Marijinega oznanjenja v Kostanjevici na Krki je edina ohranjenjena stavba nekdanjega kostanjeviškega samostana Santa Maria a Fontis. Ta je bil za samostanom v Stični druga, a hkrati zadnja naselbina cistercijanskega reda na ožjem slovenskem ozemlju.
Poglej Gorjanci in Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki
Cerkev sv. Barbare, Blatno
Cerkev sv.
Poglej Gorjanci in Cerkev sv. Barbare, Blatno
Cerkev sv. Cirila in Metoda, Metlika
Grkokatoliška cerkev sv. Cirila in Metoda v Metliki je ena izmed dveh cerkva grkokatoliške Cerkve v Sloveniji.
Poglej Gorjanci in Cerkev sv. Cirila in Metoda, Metlika
Cerkev sv. Jere, Trdinov vrh
Cerkev sv.
Poglej Gorjanci in Cerkev sv. Jere, Trdinov vrh
Cerkev sv. Miklavža, Gorjanci
Cerkev sv.
Poglej Gorjanci in Cerkev sv. Miklavža, Gorjanci
Cerkvena pokrajina
Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah.
Poglej Gorjanci in Cerkvena pokrajina
Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Samostan Kostanjevica na Krki, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije (latinsko Fons sanctae Mariae ali Fons beatae virginis Mariae), je bil zgrajen leta 1234 južno od naselja Kostanjevica na Krki.
Poglej Gorjanci in Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Dinarski svet
Dinarski svet je ena od štirih geografskih makroregij Slovenije.
Poglej Gorjanci in Dinarski svet
Dobeno, Brežice
Dobeno je naselje v občini Brežice, ki je oddaljeno 6,7 km od mesta Brežice.
Poglej Gorjanci in Dobeno, Brežice
Dobrivoje Vasiljević
Dobrivoje Vasiljević - Iztok, srbski četniški komandant, * (?) 1911, Surovići, Srbija, † 27. november 1942, Suhor pri Metliki.
Poglej Gorjanci in Dobrivoje Vasiljević
Dolenje Mokro Polje
Dolenje Mokro Polje je vas v Občini Šentjernej.
Poglej Gorjanci in Dolenje Mokro Polje
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Gorjanci in Dolenjska
Dolina Kobila
Dolina Kobile leži v osrednjem delu Gorjancev in predstavlja zaprto hudourniško dolino potoka Kobile ter posebno in redko krajinsko obliko za proučevanja naravnega razvoja gozdov v ekstremnih pogojih, prav tako predstavlja možnost ohranitve in proučevanja nekaterih redkih rastlinskih in živalskih vrst.
Poglej Gorjanci in Dolina Kobila
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Druga svetovna vojna se je na Slovenskem pričela 6.
Poglej Gorjanci in Druga svetovna vojna na Slovenskem
Dvorec Prežek
Dvorec Prežek leta 1679 Dvorec Prežek na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Dvorec Prežek (nemško Preissegg, Preissekh, Prisekke) je dvorec, ki se nahaja v bližini Cerovega Loga na Dolenjskem.
Poglej Gorjanci in Dvorec Prežek
Evropska pešpot E-7
Logotip Evropske pešpoti Evropska pešpot E-7 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Atlantika – Sredozemskega morja – Gardskega jezera do južne Madžarske ali podrobneje: od Escorial (E) – Tivisa – Jadraque – La Puebla de Valderde – Argebtera – Andorra la Vella – Lodéve – Remouline – Trascon – Manosque – Menton – Ventimiglia – Altare – Travo – Robič – Kobarid – Hodoš – Bajánsenye – Szeged – Nagylak (H).
Poglej Gorjanci in Evropska pešpot E-7
Ferdinand Seidl
Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog, * 10. marec 1856, Novo mesto, † 1. december 1942, Novo mesto.
Poglej Gorjanci in Ferdinand Seidl
Fosilno najdišče Vajndol
Fosilno najdišče Vajndol je najdišče fosilov, ki se nahaja ob vznožju Gorjancev, v bližini Šentjerneja.
Poglej Gorjanci in Fosilno najdišče Vajndol
Gora (razločitev)
Gora je lahko.
Poglej Gorjanci in Gora (razločitev)
Gospodična
Gospodična je lahko.
Poglej Gorjanci in Gospodična
Gospodična (izvir)
Izvir Gospodična Gospodična je izvir na Gorjancih.
Poglej Gorjanci in Gospodična (izvir)
Gospodična (Janez Trdina)
Janez Trdina: ''Bajke in povesti o Gorjancih'', Ljubljana: Karantanija, 1993 Gospodična je delo slovenskega pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine.
Poglej Gorjanci in Gospodična (Janez Trdina)
Gozdna železnica pri Gospodični na Gorjancih
Gozdna železnica pri Gospodični na Gorjancih, na pobočju Trdinovega vrha, je bila prometna pot za prevoz lesa iz gozdov na Gorjancih do parne žage pri Gospodični.
Poglej Gorjanci in Gozdna železnica pri Gospodični na Gorjancih
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Gorjanci in Grad Mehovo
Grška katoliška cerkev
Grška katoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda.
Poglej Gorjanci in Grška katoliška cerkev
Griblje
Griblje so večje naselje v Beli krajini.
Poglej Gorjanci in Griblje
Hrib
Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.
Poglej Gorjanci in Hrib
Ilija Badovinac
Ilija Badovinac, slovenski častnik in narodni heroj Jugoslavije, * 1. avgust 1917, Rosalnice, † 12. februar 1944 (padel v boju).
Poglej Gorjanci in Ilija Badovinac
Ivan Lenković
Grb Ivana Lenkoviča Ivan Lenković (*? v Liki - †1569. v Metliki), hrvaški plemič in general, poveljnik Uskokov.
Poglej Gorjanci in Ivan Lenković
Ivanka Mestnik
Ivanka Mestnik, predmetna učiteljica slovenskega in ruskega jezika, slovenska pisateljica, *10. maj 1934, Drašča vas pri Žužemberku.
Poglej Gorjanci in Ivanka Mestnik
Janez Trdina
Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto.
Poglej Gorjanci in Janez Trdina
Jerebika
Jerebíka (znanstveno ime Sorbus aucuparia) je listnato drevo z užitnimi plodovi.
Poglej Gorjanci in Jerebika
Katoliške cerkve vzhodnega obreda
cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki: začetnice Jezusa Kristusa in grški glagol NIKA, ki pomeni »je zmagoslaven« in predstavlja Gospoda Katoliške cerkve vzhodnega obreda (tudi uniatske cerkve, vzhodna liturgija, liturgija vzhodnega obreda ali grkokatoliške cerkve) je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo.
Poglej Gorjanci in Katoliške cerkve vzhodnega obreda
Kettejev drevored
Kettejev drevored je od 1891 dalje ena najpomembnejših in najvitalnejših javnih zelenih površin v Novem mestu.
Poglej Gorjanci in Kettejev drevored
Kolportaža
Kolportaža je raznašanje, razpečavanje knjig ali časopisov po ulicah in od hiše do hiše, označuje pa tudi berilo, ki je bilo na ta način distribuirano, zlasti zelo obsežne romane v tedenskih nadaljevanjih.
Poglej Gorjanci in Kolportaža
Kostanjeviška jama
Kostanjeviška jama je kraška jama, ki leži v bližini Kostanjevice na Krki ob vznožju Gorjancev.
Poglej Gorjanci in Kostanjeviška jama
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki (tudi Kostanjevica ob Krki, LandstraßLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 68.) je mestece z okoli 700 prebivalci in je najmanjše mesto v Sloveniji ter središče občine Kostanjevica na Krki.
Poglej Gorjanci in Kostanjevica na Krki
Kraška učna pot od Lebice do Krupe
Kraška učna pot od Lebice do Krupe je pohodna pot po kraški pokrajini v območju občine Semič v Beli Krajini.
Poglej Gorjanci in Kraška učna pot od Lebice do Krupe
Kralj Pesoglav
Kralj Pesoglav je slovenska ljudska bajka.
Poglej Gorjanci in Kralj Pesoglav
Krka
Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.
Poglej Gorjanci in Krka
Krvavi kamen
Krvavi kamen Krvavi kamen je kamniti osamelec na Gorjancih, ki ga spremlja mnogo legend.
Poglej Gorjanci in Krvavi kamen
Legija smrti
Legija smrti je bila slovenska protikomunistična vojaška enota velikosti polka, ki je bila med drugo svetovno vojno del Prostovoljne protikomunistične milice in se bojevala na strani italijanskih okupacijskih sil.
Poglej Gorjanci in Legija smrti
Lepi čeveljc
Lepi čeveljc (znanstveno ime Cypripedium calceolus, ljudsko: Ceptec, Marijini šolnčki) pripada družini kukavičevk (Orchidaceae).
Poglej Gorjanci in Lepi čeveljc
Levakova jama
Levakova jama, poimenovana tudi Ajdovska jama v Dolu in Jama v Šutni je kraška jama, ki leži v bližini Šutne ob vznožju Gorjancev.
Poglej Gorjanci in Levakova jama
Lisca (Posavje)
Lisca (948 mnm) je razgledna gora v Posavju, severno od Sevnice.
Poglej Gorjanci in Lisca (Posavje)
Ljudmila Kerin
Ljudmila Kerin, s psevdonimoma Milka in Pohorska, slovenska partizanka in narodna herojinja Jugoslavije, * 1. januar 1923, Veliki Podlog, † 31. julij 1944, Ljubno (padla v boju).
Poglej Gorjanci in Ljudmila Kerin
Mate Dolenc
Matjaž »Mate« Dolenc, slovenski pisatelj in prevajalec, * 5. oktober 1945, Ljubljana.
Poglej Gorjanci in Mate Dolenc
Mestna občina Krško
Mestna občina Krško je ena izmed 12 mestnih občin v Sloveniji z okoli 26.000 prebivalci.
Poglej Gorjanci in Mestna občina Krško
Mestna občina Novo mesto
Občina Nôvo mésto je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji s 37.587 prebivalci (2020; 6. v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem Novo mesto, v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine.
Poglej Gorjanci in Mestna občina Novo mesto
Metliška črnina
Metliška črnina je suho rdeče vino z geografskim poreklom iz Bele krajine.
Poglej Gorjanci in Metliška črnina
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Gorjanci in Metlika
Minutnik
Minutnik Minutnik (ljudsko ime Prenehavnik) je izvir zaganjalnik, ki se nahaja na Gorjancih, na levem bregu potoka Pendirjevka.
Poglej Gorjanci in Minutnik
Mokovec
Mokovec (znanstveno ime Sorbus aria) je listopadno drevo iz družine rožnic, ki uspeva tudi v Sloveniji.
Poglej Gorjanci in Mokovec
Muzej na prostem Pleterje
Muzej na prostem Pleterje stoji v vasi Vratno v neposredni bližini kartuzijanskega samostana Pleterje.
Poglej Gorjanci in Muzej na prostem Pleterje
Nebesa nad Šentrupertom
Vzletišče za jadralne padalce in zmajarje ter razgled nad Šentrupert in Mirnsko dolino.Nebesa nad Šentrupertom (602 mnm) je najvišji vrh Občine Šentrupert na Dolenjskem.
Poglej Gorjanci in Nebesa nad Šentrupertom
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Gorjanci in Novo mesto
Občina Metlika
Metlika je mesto in ena od belokrajnskih občin v Republiki Sloveniji z okoli 8.500 prebivalci.
Poglej Gorjanci in Občina Metlika
Panonska Slovenija
Panonska Slovenija je ena izmed pokrajin po Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi Slovenije.
Poglej Gorjanci in Panonska Slovenija
Partizanska bolnišnica
Jurkloštrom pri Planini. Partizanska bolnišnica je izraz za sanitetno-medicinske ustanove, ki so delovale v času 2. svetovne vojne (NOB) na območju Slovenije.
Poglej Gorjanci in Partizanska bolnišnica
Pendirjevka
Pendirjevka pri Minutniku Pendirjevka je potok, ki izvira pod Trdinovim vrhom, vzhodno od Sv. Miklavža na Gorjancih.
Poglej Gorjanci in Pendirjevka
Podgorje (območje)
Podgorje sestavlja položni gričevnati svet z nadmorskimi višinami med 250 in 400 m. Meja poteka med Jurno vasjo ter Lakovnicami,Prepihom in Teško vodo, Vinjo vasjo in Iglenikom.
Poglej Gorjanci in Podgorje (območje)
Potres v Brežicah (1917)
Krški vasi Potres v Brežicah leta 1917 se je zgodil 29. januarja 1917 ob 8.22.
Poglej Gorjanci in Potres v Brežicah (1917)
Pragozd
Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.
Poglej Gorjanci in Pragozd
Pragozd Ravna gora
Pragozd Ravna gora na Gorjancih je pragozdni rezervat - to pomeni, da je to v naravnem stanju ohranjen gozd, kamor človek ne posega.
Poglej Gorjanci in Pragozd Ravna gora
Pragozd Trdinov vrh
Pragozd Trdinov vrh Pragozd Trdinov vrh leži pod Trdinovim vrhom na Gorjancih na nadmorski višini 995 do 1165 m. To je bukov pragozd, ki ga oblikuje čisti bukovi sestoj z raznodobno stopničasto zgradbo.
Poglej Gorjanci in Pragozd Trdinov vrh
Prostovoljna protikomunistična milica
Prostovoljne protikomunistične milice (''PPKM). Prostovoljna protikomunistična milica (italijansko Milizia volontaria anticomunista, kratica MVAC; slabšalno bela garda; manj natančno vaške straže) je bila slovenska kolaborantska milica pod italijanskim poveljstvom, ki je bila ustanovljena na področju Ljubljanske pokrajine 6.
Poglej Gorjanci in Prostovoljna protikomunistična milica
Radovica
Radovica je naselje vaškega značaja v Občini Metlika.
Poglej Gorjanci in Radovica
Raka
Raka je naselje v Občini Krško.
Poglej Gorjanci in Raka
Ravna Gora
Ravna Gora je lahko.
Poglej Gorjanci in Ravna Gora
Razširjena slovenska planinska pot
Razširjena Slovenska planinska pot je dopolnilo Slovenske planinske poti od Maribora do Ankarana in predstavlja seznam nekaj deset vrhov oziroma 'kontrolnih točk'.
Poglej Gorjanci in Razširjena slovenska planinska pot
Rožanec
Rožánec je naselje v Sloveniji, v Beli Krajini.
Poglej Gorjanci in Rožanec
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Gorjanci in Sava
Semič
Sémič je naselje v Beli krajini in sedež istoimenske občine, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega Roga in obronki Gorjancev in pod hribom po imenu Smuk.
Poglej Gorjanci in Semič
Seznam naravnih rezervatov v Sloveniji
Seznam strogih naravnih rezervatov v Sloveniji.
Poglej Gorjanci in Seznam naravnih rezervatov v Sloveniji
Seznam prelazov v Sloveniji
Seznam prelazov v Sloveniji.
Poglej Gorjanci in Seznam prelazov v Sloveniji
Seznam razglednih stolpov v Sloveniji
Seznam razglednih stolpov v Sloveniji razvršča stolpe po višini.
Poglej Gorjanci in Seznam razglednih stolpov v Sloveniji
Sinček palček
naslovnica knjige Sinček palček Sinček palček je pravljica, ki jo je napisal Lojze Zupanc, ilustrirala in opremila jo je Irena Majcen.
Poglej Gorjanci in Sinček palček
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Gorjanci in Slovenski eksonimi
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Gorjanci in Spanheimi
Teden cvička
Teden cvička je dolenjska prireditev, ki se vsako leto odvija na Glavnem trgu v Novem mestu in ima namen promocijo cvička.
Poglej Gorjanci in Teden cvička
Terme Čatež
Čateške toplice na predvojni razglednici Terme Čatež so naravno zdravilišče in športno-rekreacijsko središče, oddaljeno okoli 1,5 km od naselja Čatež ob Savi.
Poglej Gorjanci in Terme Čatež
Terme Dolenjske Toplice
Terme Dolenjske Toplice so zdravilišče v naselju Dolenjske Toplice.
Poglej Gorjanci in Terme Dolenjske Toplice
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Gorjanci in Tevtonski viteški red
Tolsti Vrh, Šentjernej
Tolsti Vrh je naselje v Občini Šentjernej, 320 m, 97 preb.
Poglej Gorjanci in Tolsti Vrh, Šentjernej
Trška gora
Trška gôra (428 mnm) je hrib pri Novem mestu, posut z zidanicami in vinogradi.
Poglej Gorjanci in Trška gora
Trdinov vrh
Betonski razgledni stolp na vrhu Cerkev sv. Jere Cerkev sv. Elije Telekomunikacijski stolp Vojašnica Trdinov vrh Trdinov vrh je 1178 metrov visok hrib, ki predstavlja najvišji vrh Gorjancev (oz. Žumberačka gora).
Poglej Gorjanci in Trdinov vrh
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Gorjanci in Turški vpadi
Uskoška povest
Uskoška povest je oznaka tistih zgodovinskih povesti, v katerih pomembno vlogo igrajo Uskoki, etnija, poznana tudi pod imenom Vlahi, Morlaki ali hajduki.
Poglej Gorjanci in Uskoška povest
Vahta
Vahta je 616 mnm visok prelaz preko Gorjancev, ki povezuje Belo krajino s kraji ob Krki.
Poglej Gorjanci in Vahta
Valična vas
Valična vas je naselje v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Gorjanci in Valična vas
Vera Albreht
Vera Albreht (tudi Vera Albrecht, rojena Kessler), slovenska pesnica, pisateljica, publicistka in prevajalka, * 12. februar 1895, Krško, † 25. maj 1971, Ljubljana.
Poglej Gorjanci in Vera Albreht
Višnjegorski
Grofje Višnjegorski (ali Weichselburg) so bili do izumrtja v začetku 13.
Poglej Gorjanci in Višnjegorski
Vinko Kastelic
Zapisnik zaslišanja kaplana Kastelica 30. junija 1942.Franček Saje, ''Belogardizem'', 1952, Priloga XII. Zapisnik zaslišanja kaplana Kastelica 30. junija 1942, druga stran.Franček Saje, ''Belogardizem'', 1952, Priloga XIII. Vinko Kastelic, slovenski duhovnik, mučenec in Božji služabnik, * 18.
Poglej Gorjanci in Vinko Kastelic
Vinorodni okoliš Bela krajina
Vinorodni okoliš Bela krajina (1130 ha) je eden od treh vinorodnih okolišev 7700 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Posavje.
Poglej Gorjanci in Vinorodni okoliš Bela krajina
Vojašnica Šentvid
Vojašnica Šentvid (bivša vojašnica Boris Kidrič), 27. julija 2012 preimenovana v Vojašnico slovenske Teritorialne obrambe.
Poglej Gorjanci in Vojašnica Šentvid
Vojašnica Trdinov vrh
Vojašnica Trdinov vrh je vojaški objekt Slovenske vojske, ki stoji na vrhu Trdinovega vrha.
Poglej Gorjanci in Vojašnica Trdinov vrh
Zagrič
Zagrič je najvzhodnejša vas v Občini Šmartno pri Litiji.
Poglej Gorjanci in Zagrič
1. marec
1.
Poglej Gorjanci in 1. marec
5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«
5.
Poglej Gorjanci in 5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«
Prav tako znan kot Žumberačko gorje.