Kazalo
67 odnosi: Albreht II. Nemški, Šlezija, Češka (zgodovinska dežela), Bamberg, Beljak, Beneška republika, Beograd, Brno, Dunaj, Ekskomunikacija, Evharistija, Fevd, Francesco I. Sforza, Friderik III. Habsburški, Gjur, Hohenzollerji, Husiti, Jan Žižka, János Hunyadi, Kapitelj, Karel IV. Luksemburški, Karlova univerza v Pragi, Katolištvo, Kazimir IV. Poljski, Kelih, Kolín, Kralj, Kraljevi Gradec, Kutna Gora, Ladislav Posmrtni, Lužica, Mainz, Matija Korvin, Milano, Moravska, Nürnberg, Ogrska, Olomuc, Osmansko cesarstvo, Palatinat, Papeška bula, Papež Pavel II., Papež Pij II., Plzen, Praga, Rim, Rimska kurija, Rimsko-nemški kralj, Rimskokatoliška cerkev, Saška (volilna kneževina), ... Razširi indeks (17 več) »
- Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev
- Rojeni leta 1420
- Umrli leta 1471
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Jurij Podjebradski in Albreht II. Nemški
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Jurij Podjebradski in Šlezija
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Jurij Podjebradski in Češka (zgodovinska dežela)
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Jurij Podjebradski in Bamberg
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Jurij Podjebradski in Beljak
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Jurij Podjebradski in Beneška republika
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Jurij Podjebradski in Beograd
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Poglej Jurij Podjebradski in Brno
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Jurij Podjebradski in Dunaj
Ekskomunikacija
Ekskomunikácija ali izóbčenje je ukrep, s katerim se osebo (prisilno) izključi iz neke organizacije.
Poglej Jurij Podjebradski in Ekskomunikacija
Evharistija
Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.
Poglej Jurij Podjebradski in Evharistija
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Jurij Podjebradski in Fevd
Francesco I. Sforza
Francesco I. Sforza (23. julij 1401 - 8. marec 1466) je bil italijanski kondotjer, ustanovitelj dinastije Sforza v Milanu v Italiji.
Poglej Jurij Podjebradski in Francesco I. Sforza
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Jurij Podjebradski in Friderik III. Habsburški
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Jurij Podjebradski in Gjur
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Jurij Podjebradski in Hohenzollerji
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Jurij Podjebradski in Husiti
Jan Žižka
Jan Žižka iz Trocnova in Kaliha (češko Jan Žižka z Trocnova a Kalicha) je bil češki vojskovodja, sodobnik in sledilec Jana Husa, radikalen husit in vodja taboritov, * okoli 1360, Trocnov, Kraljevina Češka, † 11. oktober 1424, Žižkovo polje pri Přibyslavu, Kraljevina Češka.
Poglej Jurij Podjebradski in Jan Žižka
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.
Poglej Jurij Podjebradski in János Hunyadi
Kapitelj
Kapitelj (latinsko capitulum ali capitellum) je zbor kanonikov, eno od številnih teles duhovščine v katoliških, anglikanskih in nordijskih luteranskih cerkvah ali na njihovih srečanjih.
Poglej Jurij Podjebradski in Kapitelj
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Jurij Podjebradski in Karel IV. Luksemburški
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Poglej Jurij Podjebradski in Karlova univerza v Pragi
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Jurij Podjebradski in Katolištvo
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Jurij Podjebradski in Kazimir IV. Poljski
Kelih
Kelih Kélih (latinsko calix) je posoda z dolgim pecljem namenjena za pitje.
Poglej Jurij Podjebradski in Kelih
Kolín
Kolín je mesto z okoli 30.000 prebivalci v Osrednječeškem okraju, ki leži ob reki Labi okoli 55 km vzhodno od Prage.
Poglej Jurij Podjebradski in Kolín
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Jurij Podjebradski in Kralj
Kraljevi Gradec
Kraljevi Gradec (češko: Hradec Králové) je mesto na Češkem z okoli 94.000 prebivalci.
Poglej Jurij Podjebradski in Kraljevi Gradec
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Poglej Jurij Podjebradski in Kutna Gora
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Jurij Podjebradski in Ladislav Posmrtni
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Jurij Podjebradski in Lužica
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Jurij Podjebradski in Mainz
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Jurij Podjebradski in Matija Korvin
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Jurij Podjebradski in Milano
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Jurij Podjebradski in Moravska
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Jurij Podjebradski in Nürnberg
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Jurij Podjebradski in Ogrska
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Jurij Podjebradski in Olomuc
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Jurij Podjebradski in Osmansko cesarstvo
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Jurij Podjebradski in Palatinat
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Poglej Jurij Podjebradski in Papeška bula
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Poglej Jurij Podjebradski in Papež Pavel II.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Jurij Podjebradski in Papež Pij II.
Plzen
Plzen je mesto na zahodu Češke, sedež plzenskega okraja.
Poglej Jurij Podjebradski in Plzen
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Jurij Podjebradski in Praga
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Jurij Podjebradski in Rim
Rimska kurija
Rimska kurija (lat. Curia Romana) je vodstvena cerkvenopravna in upravna organizacija Rimskokatoliške cerkve, ki deluje v papeževem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilomBorut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 183.
Poglej Jurij Podjebradski in Rimska kurija
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Jurij Podjebradski in Rimsko-nemški kralj
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Jurij Podjebradski in Rimskokatoliška cerkev
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Jurij Podjebradski in Saška (volilna kneževina)
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Jurij Podjebradski in Sigismund Luksemburški
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Jurij Podjebradski in Sveti sedež
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Jurij Podjebradski in Sveto rimsko cesarstvo
Tábor
Tábor je mesto z okoli 35.000 prebivalci na jugu Češke.
Poglej Jurij Podjebradski in Tábor
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Jurij Podjebradski in Tevtonski viteški red
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Jurij Podjebradski in Ulrik II. Celjski
Vác
Vác je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Váci Županije Pešta.
Poglej Jurij Podjebradski in Vác
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Jurij Podjebradski in Vladislav II. Ogrski
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Jurij Podjebradski in Volilni knez
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Jurij Podjebradski in Vroclav
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Jurij Podjebradski in Wittelsbachi
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Poglej Jurij Podjebradski in Znojmo
1420
1420 (MCDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Jurij Podjebradski in 1420
1471
1471 (MCDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Jurij Podjebradski in 1471
22. marec
22.
Poglej Jurij Podjebradski in 22. marec
23. april
23.
Poglej Jurij Podjebradski in 23. april
6. april
6.
Poglej Jurij Podjebradski in 6. april