Kazalo
69 odnosi: Almagest, Apolonij, Apostolski nuncij, Arabščina, Arhimed, Aristotel, Astronomija, Črno morje, Benetke, Bologna, Cerkveni red, Diofant, Etika, Evklid, Evropa, Ferrara, Filologija, Filozofija, Firence, Frascati, Georg Aunpekh von Peurbach, Georgij Gemist Pleton, Giordano Bruno, Grščina, Grki, Inkunabula, Italija, Ivan VIII. Paleolog, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jurij Trebizondski, Kardinal, Konstantinopel, Ksenofont, Latinščina, Leiden, Lorenzo Valla, Matematika, Mesto, Metafizika, Moriski, Nikejsko cesarstvo, Nikolaj Kuzanski, Papež, Papež Evgen IV., Papež Nikolaj V., Peloponez, Platon, Platonizem, Ptolemaj, Puščavnik, ... Razširi indeks (19 več) »
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Ivan Bessarion in Almagest
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Ivan Bessarion in Apolonij
Apostolski nuncij
Apostólski núncij (lat. nuntius apostolicus), tudi papeški nuncij ali samo nuncij, je osebni in stalni diplomatski predstavnik papeža oz.
Poglej Ivan Bessarion in Apostolski nuncij
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Ivan Bessarion in Arabščina
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Ivan Bessarion in Arhimed
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Ivan Bessarion in Aristotel
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Ivan Bessarion in Astronomija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Ivan Bessarion in Črno morje
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Ivan Bessarion in Benetke
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Ivan Bessarion in Bologna
Cerkveni red
Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.
Poglej Ivan Bessarion in Cerkveni red
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Ivan Bessarion in Diofant
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Ivan Bessarion in Etika
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Ivan Bessarion in Evklid
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ivan Bessarion in Evropa
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Ivan Bessarion in Ferrara
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Ivan Bessarion in Filologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Ivan Bessarion in Filozofija
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Ivan Bessarion in Firence
Frascati
Tisk Matteo Greuter (1620). Frascati (izg.: Fraskati) je mesto in občina v pokrajini Rim v regiji Lacij v osrednji Italiji.
Poglej Ivan Bessarion in Frascati
Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.
Poglej Ivan Bessarion in Georg Aunpekh von Peurbach
Georgij Gemist Pleton
Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.
Poglej Ivan Bessarion in Georgij Gemist Pleton
Giordano Bruno
Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.
Poglej Ivan Bessarion in Giordano Bruno
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ivan Bessarion in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Ivan Bessarion in Grki
Inkunabula
Biblije iz leta 1497, tiskane v Strasbourgu (tiskar J.R. Grueninger). Inicialke so bile z barvo napisane po tem, ko je bila stran natiskana. Inkunabula je knjiga, posamezna stran ali slika, ki je bila natisnjena (ni rokopis) v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31.
Poglej Ivan Bessarion in Inkunabula
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ivan Bessarion in Italija
Ivan VIII. Paleolog
Ivan VIII.
Poglej Ivan Bessarion in Ivan VIII. Paleolog
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Ivan Bessarion in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jurij Trebizondski
Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.
Poglej Ivan Bessarion in Jurij Trebizondski
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Poglej Ivan Bessarion in Kardinal
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Ivan Bessarion in Konstantinopel
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Ivan Bessarion in Ksenofont
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Ivan Bessarion in Latinščina
Leiden
Leiden je mesto in občina na Nizozemskem.
Poglej Ivan Bessarion in Leiden
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Poglej Ivan Bessarion in Lorenzo Valla
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Ivan Bessarion in Matematika
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Ivan Bessarion in Mesto
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Ivan Bessarion in Metafizika
Moriski
Moriski so Mavri, ki so jih v poznem 15. stoletju prisilno pokristjanili.
Poglej Ivan Bessarion in Moriski
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Ivan Bessarion in Nikejsko cesarstvo
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Ivan Bessarion in Nikolaj Kuzanski
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Ivan Bessarion in Papež
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Ivan Bessarion in Papež Evgen IV.
Papež Nikolaj V.
Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.
Poglej Ivan Bessarion in Papež Nikolaj V.
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Ivan Bessarion in Peloponez
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Ivan Bessarion in Platon
Platonizem
Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.
Poglej Ivan Bessarion in Platonizem
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Ivan Bessarion in Ptolemaj
Puščavnik
Puščavnik pred svojim bivališčem nekje na Slovenskem, foto: Peter Naglič (1932) Puščavnik (tudi anahoret; iz grške besede anachorein - umakniti se) je oznaka za osebe, ki so v prvem obdobju krščanstva (3. stoletje) odšli iz civilizacije v puščavo, kjer so se popolnoma predali preučevanju verskih besedil.
Poglej Ivan Bessarion in Puščavnik
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Ivan Bessarion in Ravena
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Ivan Bessarion in Regiomontan
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Ivan Bessarion in Religija
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Ivan Bessarion in Retorika
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Ivan Bessarion in Rim
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Ivan Bessarion in Seznam bizantinskih cesarjev
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Ivan Bessarion in Sirščina
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Ivan Bessarion in Stari Egipt
Tabit ibn Kora
Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).
Poglej Ivan Bessarion in Tabit ibn Kora
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Poglej Ivan Bessarion in Teolog
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Ivan Bessarion in Teologija
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Ivan Bessarion in Trigonometrija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Ivan Bessarion in Turčija
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Ivan Bessarion in Turki
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Poglej Ivan Bessarion in Velika shizma
1403
1403 (MCDIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ivan Bessarion in 1403
1472
1472 (MCDLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ivan Bessarion in 1472
18. november
18.
Poglej Ivan Bessarion in 18. november
2. januar
2.
Poglej Ivan Bessarion in 2. januar