Kazalo
32 odnosi: Arthur Schopenhauer, Dirigent, Ep, Fevd, Filozofija, Friedrich Nietzsche, Glasba, Glasbenik, Hans von Bülow, Harmonija, Kelti, Koncert (glasbena prireditev), Konsonanca in disonanca, München, Melodija, Metafizika, Opera, Pariz, Partitura, Pesništvo, Pesnik, Richard Wagner, Sopran, Tristanov akord, Trubadur, Vitez, Zvok, 12. stoletje, 1854, 1859, 1860, 1865.
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Arthur Schopenhauer
Dirigent
Dirigent pred orkestrom Dirigentski palici v etuiju za shranjevanje Dirigent je glasbenik, ki s kretnjami vodi orkester ali zbor.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Dirigent
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Ep
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Fevd
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Filozofija
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Friedrich Nietzsche
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Glasba
Glasbenik
Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Glasbenik
Hans von Bülow
Hans Guido Freiherr von Bülow, nemški pianist, skladatelj in dirigent, * 8. januar 1830, Dresden, † 12. februar 1894, Kairo.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Hans von Bülow
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Harmonija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Kelti
Koncert (glasbena prireditev)
Koncert klasične glasbe v areni Rod Laver, Melbourne, Avstralija, 2005 Koncert je glasbena prireditev pred občinstvom v živo.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Koncert (glasbena prireditev)
Konsonanca in disonanca
Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Konsonanca in disonanca
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in München
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Melodija
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Metafizika
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Opera
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Pariz
Partitura
Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Partitura
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Pesništvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Pesnik
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Richard Wagner
Sopran
Sopran je najvišji ženski in otroški glas.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Sopran
Tristanov akord
Klavirski izvleček prvih taktov opere, v tretjem taktu nastopi t. i. »Tristanov akord« Tristanov akord je vertikalno sosledje intervalov (od spodnjega tona navzgor) zv4, v3 in č4, v izvirniku Wagnerjeve opere Tristan in Izolda pa je prvi izmed akordov notiran z f-h-dis-gis.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Tristanov akord
Trubadur
Trubadúr je bil pesnik in pevec v srednjeveški Franciji.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Trubadur
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Vitez
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in Zvok
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in 12. stoletje
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in 1854
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in 1859
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in 1860
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Tristan in Izolda (opera) in 1865
Prav tako znan kot Tristan in Izolda, Tristan in Izolda (Wagner).