Kazalo
73 odnosi: Anglija, Antonio Salieri, Avstrija, Železno, Avstrija, Bavarska, Bayreuth, Berlin, Budimpešta, Carl Czerny, Dramatika, Dunaj, Etuda, Evropa, Felix Mendelssohn Bartholdy, Filozofija, Franz Schubert, Frédéric Chopin, Grof, Hans von Bülow, Hector Berlioz, Johann Sebastian Bach, Kapelnik, Klavir, Koncert (glasbena oblika), Kultura, Ludwig van Beethoven, Madžari, Madžarska, Menih, Nemčija, Niccolò Paganini, Ogrska, Opera, Opus, Papež Pij IX., Pariški glasbeni konservatorij, Pariz, Partitura, Pianist, Plemstvo, Politika, Richard Wagner, Rim, Romantika, Samostan, Seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi, Seznam madžarskih pianistov, Seznam madžarskih skladateljev, Simfonična pesnitev, Skladatelj, ... Razširi indeks (23 več) »
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Franz Liszt in Anglija
Antonio Salieri
Antonio Salieri, italijanski skladatelj in dirigent, * 18. avgust 1750, Legnago, † 7. maj 1825, Dunaj.
Poglej Franz Liszt in Antonio Salieri
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Franz Liszt in Avstrija
Železno, Avstrija
Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.
Poglej Franz Liszt in Železno, Avstrija
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Franz Liszt in Bavarska
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Poglej Franz Liszt in Bayreuth
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Franz Liszt in Berlin
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Franz Liszt in Budimpešta
Carl Czerny
Carl Czerny (včasih tudi Karl, avstrijski pianist, skladatelj in pedagog, * 21. februar 1791, Dunaj, † 15. julij 1857, Dunaj. Prvo glasbeno izobrazbo mu je posredoval njegov oče, nato pa je študiral pri Johannu Nepomuku Hummlu, Salieriju in Beethovnu. Bil je čudežni otrok, na svojem prvem javnem nastopu (1800) pa je izvedel Mozartov klavirski koncert.
Poglej Franz Liszt in Carl Czerny
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Franz Liszt in Dramatika
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Franz Liszt in Dunaj
Etuda
Etuda (po francoskem izrazu étude, vaja, študija - izgovorjava v slovenščini: »etída«) je kratka skladba z didaktičnim poslanstvom izboljšati tehnično izvajalsko spretnost na solističnem instrumentu.
Poglej Franz Liszt in Etuda
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Franz Liszt in Evropa
Felix Mendelssohn Bartholdy
Jacob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy, nemški skladatelj, * 3. februar 1809, Hamburg, Nemčija, † 4. november 1847, Leipzig, Saška, Nemčija.
Poglej Franz Liszt in Felix Mendelssohn Bartholdy
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Franz Liszt in Filozofija
Franz Schubert
Franz Peter Schubert, avstrijski skladatelj, * 31. januar 1797, Dunaj, Avstrija, † 19. november 1828, Dunaj.
Poglej Franz Liszt in Franz Schubert
Frédéric Chopin
Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril Louis-Auguste Bisson Frédéric-François Chopin (rojen kot Fryderyk Franciszek Chopin, poljsko tudi Szopen), poljsko-francoski skladatelj in pianist, * 1. marec 1810, Żelazowa Wola, Poljska, † 17.
Poglej Franz Liszt in Frédéric Chopin
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Franz Liszt in Grof
Hans von Bülow
Hans Guido Freiherr von Bülow, nemški pianist, skladatelj in dirigent, * 8. januar 1830, Dresden, † 12. februar 1894, Kairo.
Poglej Franz Liszt in Hans von Bülow
Hector Berlioz
Louis Hector Berlioz, francoski skladatelj, * 11. december 1803, La Côte-Saint-André (Isère), † 8. marec 1869, Pariz.
Poglej Franz Liszt in Hector Berlioz
Johann Sebastian Bach
Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.
Poglej Franz Liszt in Johann Sebastian Bach
Kapelnik
Kapelnik je glasbenik, ki umetniško vodi, zlasti vojaški pihalni orkester.
Poglej Franz Liszt in Kapelnik
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej Franz Liszt in Klavir
Koncert (glasbena oblika)
Je tristavčna glasbena oblika za enega ali več solističnih glasbil in orkester.
Poglej Franz Liszt in Koncert (glasbena oblika)
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Franz Liszt in Kultura
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Franz Liszt in Ludwig van Beethoven
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Franz Liszt in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Franz Liszt in Madžarska
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Franz Liszt in Menih
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Franz Liszt in Nemčija
Niccolò Paganini
Niccolò Paganini, italijanski violinist, violist, kitarist, dirigent in skladatelj, * 27. oktober 1782, Genova, Genovska republika (v današnji Italiji), † 27. maj 1840, Nica, Julijska monarhija (Francija).
Poglej Franz Liszt in Niccolò Paganini
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Franz Liszt in Ogrska
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Franz Liszt in Opera
Opus
Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke.
Poglej Franz Liszt in Opus
Papež Pij IX.
Pij IX., blaženec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 13. maj 1792, Senigallia (Papeška država); † 7. februar 1878, Rim, Italija. Bil je prvi papež, ki je po izgubi Papeške države živel kot "vatikanski jetnik" samo v Vatikanu.
Poglej Franz Liszt in Papež Pij IX.
Pariški glasbeni konservatorij
Gledališče pariškega konservatorija, do leta 1911 sedež ustanove Pariški glasbeni konservatorij (polno sodobno ime: Conservatoire National Supérieur de Musique et de Danse de Paris) je osrednja ustanova, ki prispeva k razvoju glasbe v Franciji in zahodni Evropi nasploh in je ena najpomembnejših umetniških ustanov v Parizu.
Poglej Franz Liszt in Pariški glasbeni konservatorij
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Franz Liszt in Pariz
Partitura
Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.
Poglej Franz Liszt in Partitura
Pianist
Pianist je glasbenik, ki igra na klavir.
Poglej Franz Liszt in Pianist
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Franz Liszt in Plemstvo
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Franz Liszt in Politika
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Franz Liszt in Richard Wagner
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Franz Liszt in Rim
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Franz Liszt in Romantika
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Franz Liszt in Samostan
Seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi
Seznam glasbenikov z medsebojnimi sorodstvenimi vezmi. Abecedni seznam priimkov prikazuje uveljavljene slovenske in tuje glasbenike.
Poglej Franz Liszt in Seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi
Seznam madžarskih pianistov
Seznam madžarskih pianistov.
Poglej Franz Liszt in Seznam madžarskih pianistov
Seznam madžarskih skladateljev
Seznam madžarskih skladateljev. (Priimek, ime).
Poglej Franz Liszt in Seznam madžarskih skladateljev
Simfonična pesnitev
Simfonična pesnitev je enostavčna skladba za orkester in je programska glasba, kar nakazuje z naslovom, s književno, likovno ali zgodovinsko predlogo.
Poglej Franz Liszt in Simfonična pesnitev
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Franz Liszt in Skladatelj
Sonata
Sonata (iz italijanskega sonare, zveneti) je ciklična (večstavčna) instrumentalna glasbena oblika, ki jo izvajata eden ali dva solistična instrumenta.
Poglej Franz Liszt in Sonata
Taktirka
Taktirka, tudi dirigentska paličica, je lahka lesena palica, ki jo uporabljajo dirigenti za dirigiranje orkestru.
Poglej Franz Liszt in Taktirka
Variacije (glasba)
Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.
Poglej Franz Liszt in Variacije (glasba)
Virtuoz
Virtuoz (latinsko: veščina, odlika) je glasbenik, ki je nadpovprečno spreten pri obvladovanju tehničnih veščin izvajanja na glasbeni instrument.
Poglej Franz Liszt in Virtuoz
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Poglej Franz Liszt in Weimar
1811
1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Franz Liszt in 1811
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Franz Liszt in 1822
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Franz Liszt in 1824
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Franz Liszt in 1826
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Franz Liszt in 1832
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Franz Liszt in 1835
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Franz Liszt in 1839
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Franz Liszt in 1841
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Franz Liszt in 1842
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Franz Liszt in 1844
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Franz Liszt in 1848
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Franz Liszt in 1865
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Franz Liszt in 1879
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Franz Liszt in 1885
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Franz Liszt in 1886
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Franz Liszt in 19. stoletje
22. oktober
22.
Poglej Franz Liszt in 22. oktober
31. julij
31.
Poglej Franz Liszt in 31. julij
Glej tudi
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Prav tako znan kot Ferenc Liszt, Liszt.