Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost

Zgodovina znanosti in tehnike vs. Znanost

Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik. Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Podobnosti med Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost

Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost še 24 stvari v skupni (v Unijapedija): Antropologija, Arheologija, Biokemija, Biologija, Družboslovje, Filozofija, Genetika, Geodezija, Geografija, Geologija, Jezikoslovje, Kemija, Logika, Matematika, Paleontologija, Politične znanosti, Psevdoznanost, Psihologija, Sociologija, Statistika, Thomas Kuhn, Zgodovina, Znanstvena metoda, Znanstvenik.

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).

Antropologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Antropologija in Znanost · Poglej več »

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Arheologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Arheologija in Znanost · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Biokemija in Zgodovina znanosti in tehnike · Biokemija in Znanost · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Biologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Biologija in Znanost · Poglej več »

Družboslovje

Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.

Družboslovje in Zgodovina znanosti in tehnike · Družboslovje in Znanost · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Filozofija in Zgodovina znanosti in tehnike · Filozofija in Znanost · Poglej več »

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Genetika in Zgodovina znanosti in tehnike · Genetika in Znanost · Poglej več »

Geodezija

Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Geodezija in Zgodovina znanosti in tehnike · Geodezija in Znanost · Poglej več »

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Geografija in Zgodovina znanosti in tehnike · Geografija in Znanost · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Geologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Geologija in Znanost · Poglej več »

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Jezikoslovje in Zgodovina znanosti in tehnike · Jezikoslovje in Znanost · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Kemija in Zgodovina znanosti in tehnike · Kemija in Znanost · Poglej več »

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Logika in Zgodovina znanosti in tehnike · Logika in Znanost · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Matematika in Zgodovina znanosti in tehnike · Matematika in Znanost · Poglej več »

Paleontologija

Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.

Paleontologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Paleontologija in Znanost · Poglej več »

Politične znanosti

Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.

Politične znanosti in Zgodovina znanosti in tehnike · Politične znanosti in Znanost · Poglej več »

Psevdoznanost

Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.

Psevdoznanost in Zgodovina znanosti in tehnike · Psevdoznanost in Znanost · Poglej več »

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Psihologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Psihologija in Znanost · Poglej več »

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Sociologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Sociologija in Znanost · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Statistika in Zgodovina znanosti in tehnike · Statistika in Znanost · Poglej več »

Thomas Kuhn

Thomas Samuel Kuhn, ameriški fizik, zgodovinar znanosti in znanstveni teoretik, * 18. julij 1922, † 17. junij 1996.

Thomas Kuhn in Zgodovina znanosti in tehnike · Thomas Kuhn in Znanost · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Zgodovina in Zgodovina znanosti in tehnike · Zgodovina in Znanost · Poglej več »

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Zgodovina znanosti in tehnike in Znanstvena metoda · Znanost in Znanstvena metoda · Poglej več »

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Zgodovina znanosti in tehnike in Znanstvenik · Znanost in Znanstvenik · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost

Zgodovina znanosti in tehnike 76 odnose, medtem ko je Znanost 83. Saj imajo skupno 24, indeks Jaccard je 15.09% = 24 / (76 + 83).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: