Podobnosti med Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost
Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost še 24 stvari v skupni (v Unijapedija): Antropologija, Arheologija, Biokemija, Biologija, Družboslovje, Filozofija, Genetika, Geodezija, Geografija, Geologija, Jezikoslovje, Kemija, Logika, Matematika, Paleontologija, Politične znanosti, Psevdoznanost, Psihologija, Sociologija, Statistika, Thomas Kuhn, Zgodovina, Znanstvena metoda, Znanstvenik.
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Antropologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Antropologija in Znanost ·
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Arheologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Arheologija in Znanost ·
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Biokemija in Zgodovina znanosti in tehnike · Biokemija in Znanost ·
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Biologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Biologija in Znanost ·
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Družboslovje in Zgodovina znanosti in tehnike · Družboslovje in Znanost ·
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Filozofija in Zgodovina znanosti in tehnike · Filozofija in Znanost ·
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Genetika in Zgodovina znanosti in tehnike · Genetika in Znanost ·
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Geodezija in Zgodovina znanosti in tehnike · Geodezija in Znanost ·
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Geografija in Zgodovina znanosti in tehnike · Geografija in Znanost ·
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Geologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Geologija in Znanost ·
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Jezikoslovje in Zgodovina znanosti in tehnike · Jezikoslovje in Znanost ·
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Kemija in Zgodovina znanosti in tehnike · Kemija in Znanost ·
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Logika in Zgodovina znanosti in tehnike · Logika in Znanost ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Zgodovina znanosti in tehnike · Matematika in Znanost ·
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Paleontologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Paleontologija in Znanost ·
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Politične znanosti in Zgodovina znanosti in tehnike · Politične znanosti in Znanost ·
Psevdoznanost
Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.
Psevdoznanost in Zgodovina znanosti in tehnike · Psevdoznanost in Znanost ·
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Psihologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Psihologija in Znanost ·
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Sociologija in Zgodovina znanosti in tehnike · Sociologija in Znanost ·
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Statistika in Zgodovina znanosti in tehnike · Statistika in Znanost ·
Thomas Kuhn
Thomas Samuel Kuhn, ameriški fizik, zgodovinar znanosti in znanstveni teoretik, * 18. julij 1922, † 17. junij 1996.
Thomas Kuhn in Zgodovina znanosti in tehnike · Thomas Kuhn in Znanost ·
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Zgodovina in Zgodovina znanosti in tehnike · Zgodovina in Znanost ·
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Zgodovina znanosti in tehnike in Znanstvena metoda · Znanost in Znanstvena metoda ·
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Zgodovina znanosti in tehnike in Znanstvenik · Znanost in Znanstvenik ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost
Primerjava med Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost
Zgodovina znanosti in tehnike 76 odnose, medtem ko je Znanost 83. Saj imajo skupno 24, indeks Jaccard je 15.09% = 24 / (76 + 83).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: