Kazalo
33 odnosi: Aristarh, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Belgija, Belgijci, Družba Jezusova, Duhovnik, Gent, Jupiter, Kartograf, Kartografija, Keplerjevi zakoni, Kolegij, Liège, Luna, Lunini kraterji, Marin Mersenne, Matematika, Meteorologija, Meter, Naravni satelit, Paralaksa, Patrologija, Pierre Gassendi, Profesor, Sekunda, Sonce, Tournai, Udarni krater, 1580, 1667, 6. junij.
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Godefroy Wendelin in Aristarh
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Godefroy Wendelin in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Godefroy Wendelin in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Godefroy Wendelin in Astronomska enota
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Godefroy Wendelin in Belgija
Belgijci
Belgijci so multietnični narod, ki živi na področju Belgije.
Poglej Godefroy Wendelin in Belgijci
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Godefroy Wendelin in Družba Jezusova
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Godefroy Wendelin in Duhovnik
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Godefroy Wendelin in Gent
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Godefroy Wendelin in Jupiter
Kartograf
Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.
Poglej Godefroy Wendelin in Kartograf
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Godefroy Wendelin in Kartografija
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Godefroy Wendelin in Keplerjevi zakoni
Kolegij
Kolegij (lat. collegium.
Poglej Godefroy Wendelin in Kolegij
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Godefroy Wendelin in Liège
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Godefroy Wendelin in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Godefroy Wendelin in Lunini kraterji
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Poglej Godefroy Wendelin in Marin Mersenne
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Godefroy Wendelin in Matematika
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Godefroy Wendelin in Meteorologija
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Godefroy Wendelin in Meter
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Godefroy Wendelin in Naravni satelit
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Godefroy Wendelin in Paralaksa
Patrologija
Patrologíja ali patrístika je teološka disciplina, veda o cerkvenih očetih, krščanskih avtorjih iz prvih stoletij, in o njihovih pogledih.
Poglej Godefroy Wendelin in Patrologija
Pierre Gassendi
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Poglej Godefroy Wendelin in Pierre Gassendi
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Godefroy Wendelin in Profesor
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Godefroy Wendelin in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Godefroy Wendelin in Sonce
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Poglej Godefroy Wendelin in Tournai
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Godefroy Wendelin in Udarni krater
1580
1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Godefroy Wendelin in 1580
1667
1667 (MDCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Godefroy Wendelin in 1667
6. junij
6.
Poglej Godefroy Wendelin in 6. junij
Prav tako znan kot Godefroy Wedelin, Vendelinus.