Kazalo
38 odnosi: Asteroid, Astronom, Astronomija, Bavarska, Edmond Halley, Evropa, Geografija, Halleyjev komet, Humanizem, Ime, Ingolstadt, Kartograf, Knjiga, Komet, Leipzig, Matematika, Nürnberg, Nemčija, Nemci, Novi svet, Profesor, Ptolemaj, Regnier Gemma Frisius, Saška, Sonce, Trigonometrična funkcija, Univerza v Leipzigu, Zemljevid, 1495, 1520, 1524, 1527, 1529, 1534, 1540, 1557, 16. april, 21. april.
- Diplomiranci Univerze na Dunaju
- Kartografi v 16. stoletju
- Predavatelji na Univerzi v Ingolstadtu
- Umrli leta 1552
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Peter Apian in Asteroid
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Peter Apian in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Peter Apian in Astronomija
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Peter Apian in Bavarska
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Peter Apian in Edmond Halley
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Peter Apian in Evropa
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Peter Apian in Geografija
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Poglej Peter Apian in Halleyjev komet
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Peter Apian in Humanizem
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Peter Apian in Ime
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Peter Apian in Ingolstadt
Kartograf
Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.
Poglej Peter Apian in Kartograf
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Peter Apian in Knjiga
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Peter Apian in Komet
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Peter Apian in Leipzig
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Peter Apian in Matematika
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Peter Apian in Nürnberg
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Peter Apian in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Peter Apian in Nemci
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Poglej Peter Apian in Novi svet
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Peter Apian in Profesor
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Peter Apian in Ptolemaj
Regnier Gemma Frisius
Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.
Poglej Peter Apian in Regnier Gemma Frisius
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Peter Apian in Saška
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Peter Apian in Sonce
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Peter Apian in Trigonometrična funkcija
Univerza v Leipzigu
Univerza v Leipzigu je nemška javna univerza s sedežem v Leipzigu v zvezni deželi Saška.
Poglej Peter Apian in Univerza v Leipzigu
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Poglej Peter Apian in Zemljevid
1495
1495 (MCDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Peter Apian in 1495
1520
1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Peter Apian in 1520
1524
1524 (MDXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Peter Apian in 1524
1527
1527 (MDXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Peter Apian in 1527
1529
1529 (MDXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Peter Apian in 1529
1534
1534 (MDXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Peter Apian in 1534
1540
1540 (MDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Peter Apian in 1540
1557
1557 (MDLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Peter Apian in 1557
16. april
16.
Poglej Peter Apian in 16. april
21. april
21.
Poglej Peter Apian in 21. april
Glej tudi
Diplomiranci Univerze na Dunaju
Kartografi v 16. stoletju
Predavatelji na Univerzi v Ingolstadtu
Umrli leta 1552
Prav tako znan kot Petrus Apianus.