Kazalo
45 odnosi: Aragonija, Aragonit, Španija, Črničevje, Baskija, Baskovščina, Bilbao, Biom, Bitka za Ebro, Bor (drevo), Brin, Briofiti, Cistercijani, Delta Ebra, Druga španska republika, Druga punska vojna, Duero, Endoreična kotlina, Francija, Hanibal, Iberci, Iberski polotok, Jelševec (rak), Kantabrija, Kantabrijsko gorovje, Kastilja in Leon, Katalonija, Klif, Kras, La Rioja, Makija, Mokrišče, Navadna krhlika, Nutrija, Pireneji, Portugalska, Prva punska vojna, Ramsarska konvencija, Rimska republika, Samostan, Slanuša, Soteska, Sredozemsko morje, Tajo, Tamariša.
Aragonija
Aragonija je ena od današnih 17 avtonomnih skupnosti v Španiji in zgodovinska zibelka Aragonskega kraljestva (1035-1162) ter Aragonske krone od 12.
Poglej Ebro in Aragonija
Aragonit
Aragonit je karbonatni mineral, ena od treh kristalnih oblik kalcijevega karbonata CaCO3.
Poglej Ebro in Aragonit
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Ebro in Španija
Črničevje
Črničevje (znanstveno ime Quercus ilex) ali črni hrast je edini drevesni predstavnik, ki spada med najbolj ogrožene rastline v Slovenski Istri (ostalo so večinoma cvetice ali travniške rastline).
Poglej Ebro in Črničevje
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Poglej Ebro in Baskija
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Ebro in Baskovščina
Bilbao
Bilbao (špansko) ali Bilbo (baskovsko) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija.
Poglej Ebro in Bilbao
Biom
Biom je najširša naravna skupnost rastlin in živali, ki nastane pod vplivi okolja, zlasti tal in podnebja.
Poglej Ebro in Biom
Bitka za Ebro
Bitka za Ebro je bila zadnja velika republikanska ofenziva španske državljanske vojne.
Poglej Ebro in Bitka za Ebro
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Ebro in Bor (drevo)
Brin
Brini so igličaste rastline iz rodu Juniperus, družina cipresovk (Cupressaceae).
Poglej Ebro in Brin
Briofiti
240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.
Poglej Ebro in Briofiti
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Ebro in Cistercijani
Delta Ebra
Delta Ebra (katalonščina Delta de l'Ebre, španščina Delta del Ebro) je delta reke Ebro (katalonščina Ebre, španščina Ebro), na jugozahodu katalonske province Tarragona, Španija.
Poglej Ebro in Delta Ebra
Druga španska republika
Druga španska republika je bila v Španiji razglašena 14.
Poglej Ebro in Druga španska republika
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Ebro in Druga punska vojna
Duero
Douro (portugalsko; špansko Duero; latinsko Durius) je reka Iberskega polotoka z največjim pretokom.
Poglej Ebro in Duero
Endoreična kotlina
Endoreična kotlina (iz grščine ἔνδον, éndon, "znotraj" in "ῥεῖν", rheîn, "teči") je zaprta drenažna kotlina, ki zadržuje vodo in ne omogoča iztoka v zunanje vodne tokove, kot so reke in morja.
Poglej Ebro in Endoreična kotlina
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ebro in Francija
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Ebro in Hanibal
Iberci
Ibêrci so bili domnevno hamitsko ljudstvo severnoafriškega izvora, ki se je v prvem tisočletju pr. n. št. naselilo na vzhodu Iberskega oziroma Pirenejskega polotoka, posebej v dolini reke Ebro, in se pomešalo s prvotnim prebivalstvom.
Poglej Ebro in Iberci
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Ebro in Iberski polotok
Jelševec (rak)
Jelševec (znanstveno ime Astacus astacus) je ogroženi rak deseteronožec, ki živi v evropskih sladkih vodah.
Poglej Ebro in Jelševec (rak)
Kantabrija
Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.
Poglej Ebro in Kantabrija
Kantabrijsko gorovje
Kantabrijsko gorovje (špansko Cordillera Cantábrica) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.
Poglej Ebro in Kantabrijsko gorovje
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.
Poglej Ebro in Kastilja in Leon
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Ebro in Katalonija
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Poglej Ebro in Klif
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Ebro in Kras
La Rioja
La Rioja (špansko) je avtonomna skupnost in provinca v Španiji, na severu Iberskega polotoka.
Poglej Ebro in La Rioja
Makija
Korziki Razširjenost makije Makija (- grmičevje, goščava, - goščava), je značilno sredozemsko gosto rastoče zimzeleno grmičasto rastlinje, visoko nekaj metrov.
Poglej Ebro in Makija
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Ebro in Mokrišče
Navadna krhlika
Navadna krhlika (znanstveno ime Frangula alnus) je zelo razširjen grm ali nekaj metrov visoko drevo iz družine krhlikovk.
Poglej Ebro in Navadna krhlika
Nutrija
Nutrija ali bobrovka (znanstveno ime Myocastor coypus) je velik rastlinojedi glodavec, edini predstavnik rodu Myocastor in družine Myocastoridae.
Poglej Ebro in Nutrija
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Ebro in Pireneji
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Ebro in Portugalska
Prva punska vojna
Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.
Poglej Ebro in Prva punska vojna
Ramsarska konvencija
Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic.
Poglej Ebro in Ramsarska konvencija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Ebro in Rimska republika
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Ebro in Samostan
Slanuša
Navadna solinka ''(Salsola kali)'' Slanuše ali halofiti so rastline, ki uspevajo na slanih tleh in prenesejo oziroma potrebujejo velike koncentracije soli.
Poglej Ebro in Slanuša
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Ebro in Soteska
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Ebro in Sredozemsko morje
Tajo
Tajo (špansko: Tajo; portugalsko: Tejo, latinsko: Tagus, starogrško: Τάγος /Tagos) je najdaljša reka na Iberskem polotoku.
Poglej Ebro in Tajo
Tamariša
Tamariša, tudi tamarisk (znanstveno ime Tamarix) je rod grmovnic ali dreves, ki združuje okoli 50-60 vrst cvetnic v družini tamariševke (Tamaricaceae), ki izvira iz suhih območij Evrazije in Afrike.
Poglej Ebro in Tamariša