Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kantabrija

Index Kantabrija

Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.

Kazalo

  1. 79 odnosi: Altamira, Ancien Régime, Apnenec, Asturija, Atlantski ocean, Španija, Španska avtonomna skupnost, Španska vojna za neodvisnost, Špari, Črničevje, Baskija, Biom, Biskaja, Biskajski zaliv, Bourboni, Bradač (riba), Brancin, Breza, Bukev, Burgos, Cádiz, Dob (drevo), Druga punska vojna, Duero, Ebro, Ekoton, Evkalipt, Fen (veter), Graden, Horacij, Hrast, Hrast plutovec, Iberski polotok, Inčun, Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije, Jamske poslikave, Javor, Jesen (drevo), Kantabrijsko gorovje, Karaka, Karel III. Španski, Karlistične vojne, Kastilja in Leon, Katoliška kralja, Katon Starejši, Klif, Kras, Ledenik, Limes, Lipa, ... Razširi indeks (29 več) »

Altamira

Skupine živali v jami Altamira Altamira (špansko Cueva de Altamira) je jama oziroma naravna votlina, ki leži v bližini Santillana del Mar v Kantabriji, Španija in je 30 km zahodno od mesta Santander.

Poglej Kantabrija in Altamira

Ancien Régime

Ancien Régime ali francoski stari red (Ancien Régime; stari režim) je izraz, ki v najširšem smislu označuje naziv za družbeno-politično ureditev Francije pred revolucijo leta 1789.

Poglej Kantabrija in Ancien Régime

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Poglej Kantabrija in Apnenec

Asturija

Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.

Poglej Kantabrija in Asturija

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Poglej Kantabrija in Atlantski ocean

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Kantabrija in Španija

Španska avtonomna skupnost

Španske avtonomne skupnosti Avtonomna skupnost (špansko comunidad autónoma, baskovsko autonomia erkidegoa, katalonsko comunitat autònoma, galicijsko comunidade autónoma, okcitansko comunautat autonòma, aragonsko comunidat autonoma, asturijsko comunidá autónoma) je geografska in politična enota v Španiji.

Poglej Kantabrija in Španska avtonomna skupnost

Španska vojna za neodvisnost

Španska vojna za neodvisnost je konflikt, ki se je razvil med letoma 1808 in 1814 v času Napoleonskih vojn.

Poglej Kantabrija in Španska vojna za neodvisnost

Špari

Špari (znanstveno ime Sparidae) so družina rib iz reda ostrižnjakov (Perciformes).

Poglej Kantabrija in Špari

Črničevje

Črničevje (znanstveno ime Quercus ilex) ali črni hrast je edini drevesni predstavnik, ki spada med najbolj ogrožene rastline v Slovenski Istri (ostalo so večinoma cvetice ali travniške rastline).

Poglej Kantabrija in Črničevje

Baskija

Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.

Poglej Kantabrija in Baskija

Biom

Biom je najširša naravna skupnost rastlin in živali, ki nastane pod vplivi okolja, zlasti tal in podnebja.

Poglej Kantabrija in Biom

Biskaja

Biskaja (/ ˈbɪskeɪ, ˈbɪski /; špansko Vizcaya; baskovsko Bizkaia) je španska provinca, ki leži na južni obali istoimenskega zaliva.

Poglej Kantabrija in Biskaja

Biskajski zaliv

Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.

Poglej Kantabrija in Biskajski zaliv

Bourboni

Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.

Poglej Kantabrija in Bourboni

Bradač (riba)

Bradač (primorsko tudi barbon; znanstveno ime Mullus barbatus) je morska riba iz družine bradačev.

Poglej Kantabrija in Bradač (riba)

Brancin

Brancin (ali luben; znanstveno ime Dicentrarchus labrax) je morska riba iz družine Moronidae (brancini).

Poglej Kantabrija in Brancin

Breza

Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.

Poglej Kantabrija in Breza

Bukev

Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.

Poglej Kantabrija in Bukev

Burgos

Búrgos je mesto na severu Španije in zgodovinsko glavno mesto Kastilje.

Poglej Kantabrija in Burgos

Cádiz

Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).

Poglej Kantabrija in Cádiz

Dob (drevo)

Dob (znanstveno ime Quercus robur) je listopadno drevo iz družine bukovk.

Poglej Kantabrija in Dob (drevo)

Druga punska vojna

Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.

Poglej Kantabrija in Druga punska vojna

Duero

Douro (portugalsko; špansko Duero; latinsko Durius) je reka Iberskega polotoka z največjim pretokom.

Poglej Kantabrija in Duero

Ebro

Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.

Poglej Kantabrija in Ebro

Ekoton

Trstičja so pogosta vrsta ekotona na obrežju jezer Ekoton je območje na meji med dvema ali več različnimi ekosistemi, ki je lahko razmeroma dolgo, a je ožje od stikajočih se ekosistemov.

Poglej Kantabrija in Ekoton

Evkalipt

Evkalípt (znanstveno ime Eucalyptus) je največje drevo v skupini listnatih dreves.

Poglej Kantabrija in Evkalipt

Fen (veter)

Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.

Poglej Kantabrija in Fen (veter)

Graden

Listje in želod Graden (znanstveno ime Quercus petraea ali Quercus sessiliflora) je vrsta hrasta, ki je samonikel v pretežnem delu srednje in jugovzhodne Evrope.

Poglej Kantabrija in Graden

Horacij

Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.

Poglej Kantabrija in Horacij

Hrast

Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.

Poglej Kantabrija in Hrast

Hrast plutovec

Hrast plutovec z ogoljenim deblom. Deblo se po odstranitvi plutastega dela hitro obarva rdečkasto rjavo, potem pa se z leti (do naslednjega goljenja) zaradi vremenskih vplivov počasi obarva na sivo. Hrast plutovec (znanstveno ime Quercus suber) je značilno zimzeleno drevo v Južni Evropi.

Poglej Kantabrija in Hrast plutovec

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Poglej Kantabrija in Iberski polotok

Inčun

Inčun ali sardon (znanstveno ime Engraulis encrasicolus) je morska riba iz družine inčunov.

Poglej Kantabrija in Inčun

Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije

Jama Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije (špansko Cueva de Altamira y arte rupestre paleolítico del Norte de España) je skupina 18 jam severne Španije, ki skupaj predstavljajo apogej zgornje paleolitske jamske umetnosti v Evropi pred 35.000 do 11.000 leti (avrignacijanska, gravetska, solutrejska, magdalenska, azilijanska kultura).

Poglej Kantabrija in Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije

Jamske poslikave

Poslikave v jami Altamira Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, večinoma iz prazgodovine.

Poglej Kantabrija in Jamske poslikave

Javor

Javor (znanstveno ime Acer) je rod dreves ali grmičevja.

Poglej Kantabrija in Javor

Jesen (drevo)

Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.

Poglej Kantabrija in Jesen (drevo)

Kantabrijsko gorovje

Kantabrijsko gorovje (špansko Cordillera Cantábrica) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.

Poglej Kantabrija in Kantabrijsko gorovje

Karaka

Kolumbova karaka ''Santa Maria'', slika Andriesa van Eertvelta iz leta 1628. Karáka (kar oboje pomeni ladja, iz arabskega in nato grškega: kérkouros, kar pomeni splav ali vlek), portugalska in španska trgovska jadrnica s tremi ali štirimi jambori, ki so jo v 15.

Poglej Kantabrija in Karaka

Karel III. Španski

Karel III.

Poglej Kantabrija in Karel III. Španski

Karlistične vojne

Karlistične vojne predstavljajo serijo državljanskih spopadov v Španiji v 19. stoletju.

Poglej Kantabrija in Karlistične vojne

Kastilja in Leon

Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.

Poglej Kantabrija in Kastilja in Leon

Katoliška kralja

Katoliška kralja je naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski.

Poglej Kantabrija in Katoliška kralja

Katon Starejši

Mark Porcij Katon (tudi Kato; znan kot Katon Starejši (/ˈkeɪtoʊ/; Marcus Porcius Cato; Cato Maior), rimski senator, zgodovinar in filozof, * 234 pr. nš. št, Tusculum, Rimska republika, † 149 pr. nš. št, Rim, Rimska republika. Rodil se je plebejski družini in se, kot homo novus (lat.

Poglej Kantabrija in Katon Starejši

Klif

Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.

Poglej Kantabrija in Klif

Kras

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.

Poglej Kantabrija in Kras

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Poglej Kantabrija in Ledenik

Limes

Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.

Poglej Kantabrija in Limes

Lipa

Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.

Poglej Kantabrija in Lipa

Mark Vipsanij Agripa

Márk Vipsánij Agrípa (Marcus Vipsanius Agrippa), tudi samo Agrípa, rimski vojskovodja, * okoli 63 pr. n. št., † 12 pr. n. št. Iz njegovega zgodnjega življenja ni znano veliko.

Poglej Kantabrija in Mark Vipsanij Agripa

Mavri

desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.

Poglej Kantabrija in Mavri

Metropolitansko območje

Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.

Poglej Kantabrija in Metropolitansko območje

Morska žaba

''Lophius piscatorius'' Morska žaba (znanstveno ime Lophius piscatorius) je morska riba iz družine morskih spak (Lophiidae).

Poglej Kantabrija in Morska žaba

Morski listi

Morski listi (znanstveno ime Soleidae) so družina rib, ki združuje morske ter sladkovodne vrste rib.

Poglej Kantabrija in Morski listi

Narodni park Picos de Europa

Narodni park Picos de Europa (špansko Parque Nacional de Picos de Europa) je narodni park v pogorju Picos de Europa, na severu Španije.

Poglej Kantabrija in Narodni park Picos de Europa

Navádna leska (znanstveno ime Corylus avellana) je listopadni grm z užitnimi plodovi, ki je pogost tudi v slovenskih gozdovih.

Poglej Kantabrija in Navadna leska

Navádni lôvor (znanstveno ime Laurus nobilis) iz družine lovorovk (Lauraceae) je aromatično vednozeleno drevo ali velik grm, ki doseže višino 10–18 m. Razširjen je po vsem Sredozemlju.

Poglej Kantabrija in Navadni lovor

Oljka

Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.

Poglej Kantabrija in Oljka

Orada

Orada ali zlatobrov (znanstveno ime Sparus aurata) je morska riba iz družine šparov.

Poglej Kantabrija in Orada

Oslič

Oslič (znanstveno ime Merluccius merluccius) je morska riba iz družine osličev.

Poglej Kantabrija in Oslič

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Kantabrija in Paleolitik

Picos de Europa

Picos de Europa ("vrhovi Evrope") so gorovje, ki se razteza približno 20 km in tvori del Kantabrijskega gorovja v severni Španiji.

Poglej Kantabrija in Picos de Europa

Pinijev sprevodni prelec

Pinijev sprevodni prelec (znanstveno ime Thaumetopoea pityocampa) je vrsta metulja, katerega gosenice se premikajo v značilnih vlakih.

Poglej Kantabrija in Pinijev sprevodni prelec

Porečje

Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.

Poglej Kantabrija in Porečje

Provinca León

Provinca León (špansko:; leonsko: Llión; galicijko) je provinca severozahodne Španije v severozahodnem delu avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.

Poglej Kantabrija in Provinca León

Razvodje

Glavna evropska razvodja (rdeče črte), ki ločujejo porečja (siva področja) Razvodje je v geomorfologiji izraz za mejno ozemlje med porečji, od koder vode (podzemne in nadzemne) tečejo v različne smeri in včasih oddajajo vode v različna morja.

Poglej Kantabrija in Razvodje

Rekonkvista

Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.

Poglej Kantabrija in Rekonkvista

Rias

Rias je obalni zaliv, ki je nastal z delno potopitvijo nekdanje ledeniške rečne doline.

Poglej Kantabrija in Rias

Sardela

Sardela (znanstveno ime Sardina pilchardus) je riba iz družine sardel (Clupeidae), ki je razširjena od severovzhodnega Atlantika do Sredozemskega in Črnega morja.

Poglej Kantabrija in Sardela

Sevilja

Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.

Poglej Kantabrija in Sevilja

Silij Italik

Silij Italik (polno ime Tiberius Catius Silius Italicus), rimski pesnik, * 25, † 101.

Poglej Kantabrija in Silij Italik

Sipina

V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.

Poglej Kantabrija in Sipina

Tarakonska Hispanija

Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.

Poglej Kantabrija in Tarakonska Hispanija

Topoli

Topol (znanstveno ime Populus) je rod listopadnih, hitrorastočih dreves.

Poglej Kantabrija in Topoli

Torre del Oro

Torre del Oro (slovensko Zlati stolp) je dvanajstkotni vojaški opazovalni stolp iz 13.

Poglej Kantabrija in Torre del Oro

Vinska trta

Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.

Poglej Kantabrija in Vinska trta

Zalivski tok

Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.

Poglej Kantabrija in Zalivski tok

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Poglej Kantabrija in Zemljepisna širina

, Mark Vipsanij Agripa, Mavri, Metropolitansko območje, Morska žaba, Morski listi, Narodni park Picos de Europa, Navadna leska, Navadni lovor, Oljka, Orada, Oslič, Paleolitik, Picos de Europa, Pinijev sprevodni prelec, Porečje, Provinca León, Razvodje, Rekonkvista, Rias, Sardela, Sevilja, Silij Italik, Sipina, Tarakonska Hispanija, Topoli, Torre del Oro, Vinska trta, Zalivski tok, Zemljepisna širina.