Kazalo
48 odnosi: Agila I., Aire-sur-l'Adour, Al Andaluz, Altamira, Asturija, Škofijska palača Astorga, Španija, Španska avtonomna skupnost, Španske province, Baskovske dežele, Benito Pérez Galdós, Biskaja, Biskajski zaliv, Bitka pri Covadongi, Cabourg, Cenon, Eauze, Ebro, Evropska razvodnica, Generacija 27, Halštatska kultura, IX. legija Hispana, Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije, Jamske poslikave, Kamena doba, Kantabrijsko gorovje, Kastilja (zgodovinska regija), Kastilja in Leon, Kelti, Kolegijska cerkev sv. Juliane, Makija (gibanje), Matilde Camus, Narodni park Picos de Europa, NUTS 1, Picos de Europa, Provinca León, Rias, Rochefort, Santillana del Mar, Savignac-les-Églises, Segre (reka), Slovenski eksonimi, Tarakonska Hispanija, Tarraco, Torre del Oro, Vizigoti, Zadnja Hispanija, Zgodnji zemljevidi sveta.
Agila I.
Agila I. (gotsko Agila) je bil od leta 549 do 554 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † marec 554, Mérida, Vizigotsko kraljestvo.
Poglej Kantabrija in Agila I.
Aire-sur-l'Adour
Aire-sur-l'Adour Aire-sur-l'Adour je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Landes regije Akvitanije.
Poglej Kantabrija in Aire-sur-l'Adour
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Kantabrija in Al Andaluz
Altamira
Skupine živali v jami Altamira Altamira (špansko Cueva de Altamira) je jama oziroma naravna votlina, ki leži v bližini Santillana del Mar v Kantabriji, Španija in je 30 km zahodno od mesta Santander.
Poglej Kantabrija in Altamira
Asturija
Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.
Poglej Kantabrija in Asturija
Škofijska palača Astorga
Pogled z juga; spodaj desno: dve od treh angelskih figur na vrtu Škofijska palača Astorga je ena od le treh Stavb, ki jih je Antoni Gaudí realiziral zunaj Katalonije.
Poglej Kantabrija in Škofijska palača Astorga
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Kantabrija in Španija
Španska avtonomna skupnost
Španske avtonomne skupnosti Avtonomna skupnost (špansko comunidad autónoma, baskovsko autonomia erkidegoa, katalonsko comunitat autònoma, galicijsko comunidade autónoma, okcitansko comunautat autonòma, aragonsko comunidat autonoma, asturijsko comunidá autónoma) je geografska in politična enota v Španiji.
Poglej Kantabrija in Španska avtonomna skupnost
Španske province
Karta španskih provinc Španija in njene avtonomne skupnosti so razdeljene na petdeset provinc (špansko provincias, ednina Provincia).
Poglej Kantabrija in Španske province
Baskovske dežele
Izraz Baskovske dežele (baskovsko Euskal Herria) se uporablja kot skupno ime za sedem različnih tradicionalnih dežel (pokrajin) na območju zahodnih Pirenejev in Biskajskega zaliva na meji med Španijo in Francijo ter je najstarejše baskovsko ime za območje ki ga poseljujejo Baski (baskovsko: Euskaldunak), saj datira že v 16.
Poglej Kantabrija in Baskovske dežele
Benito Pérez Galdós
Benito Pérez Galdós, španski pisatelj, novinar, poslanec, * 10. maj 1843, Las Palmas de Gran Canaria, Španija, † 4. januar 1920, Madrid, Španija.
Poglej Kantabrija in Benito Pérez Galdós
Biskaja
Biskaja (/ ˈbɪskeɪ, ˈbɪski /; špansko Vizcaya; baskovsko Bizkaia) je španska provinca, ki leži na južni obali istoimenskega zaliva.
Poglej Kantabrija in Biskaja
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Kantabrija in Biskajski zaliv
Bitka pri Covadongi
Po naglem arabskem osvajanju Iberskega polotoka v letih 711 do 718 so muslimanski voditelji doživeli svoj prvi poraz v boju proti kristjanom leta 722 v bitki pri Covadongi, kjer jih je premagala vojska pod vodstvom vizigotskega plemiča Pelagija (špansko: Don Pelayo, angleško: Pelagius).
Poglej Kantabrija in Bitka pri Covadongi
Cabourg
Cabourg je letoviško naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Calvados regije Spodnje Normandije.
Poglej Kantabrija in Cabourg
Cenon
Cenon (gaskonsko Senon) je vzhodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Poglej Kantabrija in Cenon
Eauze
Eauze (gaskonsko Eusa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gers regije Jug-Pireneji.
Poglej Kantabrija in Eauze
Ebro
Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.
Poglej Kantabrija in Ebro
Evropska razvodnica
Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.
Poglej Kantabrija in Evropska razvodnica
Generacija 27
Sevilji, ki je posvečen pesnikom Generacije 27. Ustvaril ga je Antonio Barrionuevo Ferrer leta 2011. Avtor kipa je César Portela. S terminom Generacija 27 imenujemo skupino moških španskih pisateljev, večinoma pesnikov, v 20.
Poglej Kantabrija in Generacija 27
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Kantabrija in Halštatska kultura
IX. legija Hispana
IX.
Poglej Kantabrija in IX. legija Hispana
Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije
Jama Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije (špansko Cueva de Altamira y arte rupestre paleolítico del Norte de España) je skupina 18 jam severne Španije, ki skupaj predstavljajo apogej zgornje paleolitske jamske umetnosti v Evropi pred 35.000 do 11.000 leti (avrignacijanska, gravetska, solutrejska, magdalenska, azilijanska kultura).
Poglej Kantabrija in Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije
Jamske poslikave
Poslikave v jami Altamira Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, večinoma iz prazgodovine.
Poglej Kantabrija in Jamske poslikave
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Kantabrija in Kamena doba
Kantabrijsko gorovje
Kantabrijsko gorovje (špansko Cordillera Cantábrica) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.
Poglej Kantabrija in Kantabrijsko gorovje
Kastilja (zgodovinska regija)
Stara in nova Kastilja (rdeča) in sosednja območja (šrafirana): Pokrajine Stare Kastilje: Burgos, Palencia, Valladolid, Ávila, Soria in Segovia; Pokrajine Nove Kastilje: Madrid, Guadalajara, Toledo, Cuenca in Ciudad Real Šrafirana območja: Kantabrija, La Rioja, León, Zamora, Salamanca in Albacete Kastilja (špansko Castilla’) je pokrajina na osrednji planoti Španije, katere ime sega v srednjeveško kraljestvo z istim imenom.
Poglej Kantabrija in Kastilja (zgodovinska regija)
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.
Poglej Kantabrija in Kastilja in Leon
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Kantabrija in Kelti
Kolegijska cerkev sv. Juliane
Kolegijska cerkev sv.
Poglej Kantabrija in Kolegijska cerkev sv. Juliane
Makija (gibanje)
Pripadniki ''Makije'' v La Tresorerie, 14. september 1944, Boulogne, Francija Makija (francosko maquis.
Poglej Kantabrija in Makija (gibanje)
Matilde Camus
Matilde Camus, španska pisateljica, * 26. september 1919, Santander, Kantabrija, Španija, † 28. april 2012, Santander.
Poglej Kantabrija in Matilde Camus
Narodni park Picos de Europa
Narodni park Picos de Europa (špansko Parque Nacional de Picos de Europa) je narodni park v pogorju Picos de Europa, na severu Španije.
Poglej Kantabrija in Narodni park Picos de Europa
NUTS 1
NUTS 1 je najvišja raven sistema klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS).
Poglej Kantabrija in NUTS 1
Picos de Europa
Picos de Europa ("vrhovi Evrope") so gorovje, ki se razteza približno 20 km in tvori del Kantabrijskega gorovja v severni Španiji.
Poglej Kantabrija in Picos de Europa
Provinca León
Provinca León (špansko:; leonsko: Llión; galicijko) je provinca severozahodne Španije v severozahodnem delu avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Poglej Kantabrija in Provinca León
Rias
Rias je obalni zaliv, ki je nastal z delno potopitvijo nekdanje ledeniške rečne doline.
Poglej Kantabrija in Rias
Rochefort
Arsenal de Rochefort, 1690. Rochefort (neuradno Rochefort-sur-Mer) je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Kantabrija in Rochefort
Santillana del Mar
Santillana del Mar je občina in mesto v avtonomni skupnosti Kantabrija (Španija).
Poglej Kantabrija in Santillana del Mar
Savignac-les-Églises
Savignac-les-Églises (okcitansko Savinhac de las Gleisas) je naselje in občina v francoskem departmaju Dordogne regije Akvitanije.
Poglej Kantabrija in Savignac-les-Églises
Segre (reka)
Segre je 910 km dolga reka, ki teče po ozemlju Katalonskih držav (Francija, Andora in Španija).
Poglej Kantabrija in Segre (reka)
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Kantabrija in Slovenski eksonimi
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Kantabrija in Tarakonska Hispanija
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Kantabrija in Tarraco
Torre del Oro
Torre del Oro (slovensko Zlati stolp) je dvanajstkotni vojaški opazovalni stolp iz 13.
Poglej Kantabrija in Torre del Oro
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Kantabrija in Vizigoti
Zadnja Hispanija
Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija).
Poglej Kantabrija in Zadnja Hispanija
Zgodnji zemljevidi sveta
Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.
Poglej Kantabrija in Zgodnji zemljevidi sveta