Kazalo
28 odnosi: Al Andaluz, Aragonija, Španija, Španska avtonomna skupnost, Španska vojna za neodvisnost, Španske province, Baskija, Bor (drevo), Brin, Demonim, Ebro, Haro, La Rioja, Hrast, Iberski polotok, Jakobova pot, Kastilja in Leon, Kreda, Kremen, Liberalno triletje, Materina dušica, Navadni brin, Navadni rožmarin, Rafael del Riego, Sadra, Santiago de Compostela, Sredozemsko morje, Tarakonska Hispanija, Vizigoti.
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej La Rioja in Al Andaluz
Aragonija
Aragonija je ena od današnih 17 avtonomnih skupnosti v Španiji in zgodovinska zibelka Aragonskega kraljestva (1035-1162) ter Aragonske krone od 12.
Poglej La Rioja in Aragonija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej La Rioja in Španija
Španska avtonomna skupnost
Španske avtonomne skupnosti Avtonomna skupnost (špansko comunidad autónoma, baskovsko autonomia erkidegoa, katalonsko comunitat autònoma, galicijsko comunidade autónoma, okcitansko comunautat autonòma, aragonsko comunidat autonoma, asturijsko comunidá autónoma) je geografska in politična enota v Španiji.
Poglej La Rioja in Španska avtonomna skupnost
Španska vojna za neodvisnost
Španska vojna za neodvisnost je konflikt, ki se je razvil med letoma 1808 in 1814 v času Napoleonskih vojn.
Poglej La Rioja in Španska vojna za neodvisnost
Španske province
Karta španskih provinc Španija in njene avtonomne skupnosti so razdeljene na petdeset provinc (špansko provincias, ednina Provincia).
Poglej La Rioja in Španske province
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Poglej La Rioja in Baskija
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej La Rioja in Bor (drevo)
Brin
Brini so igličaste rastline iz rodu Juniperus, družina cipresovk (Cupressaceae).
Poglej La Rioja in Brin
Demonim
Demoním (dêmos – ljudstvo, pleme +: ónoma – ime) je beseda, ki označuje prebivalce ali avtohtone naseljence specifičnega območja, in je skovana na podlagi imena tega področja.
Poglej La Rioja in Demonim
Ebro
Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.
Poglej La Rioja in Ebro
Haro, La Rioja
Haro je mesto in občina na severozahodu španske avtonomne skupnosti La Rioja na severu Španije.
Poglej La Rioja in Haro, La Rioja
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej La Rioja in Hrast
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej La Rioja in Iberski polotok
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej La Rioja in Jakobova pot
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.
Poglej La Rioja in Kastilja in Leon
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej La Rioja in Kreda
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej La Rioja in Kremen
Liberalno triletje
Liberalno triletje ali konstitucionalno triletje (ali trienio constitucional) poznamo kot obdobje sodobne zgodovine Španije med letoma 1820 in 1823.
Poglej La Rioja in Liberalno triletje
Materina dušica
Materina dušica (znanstveno ime Thymus - skupno ime za mnoge, pri nas samorasle oblike materine dušice) je rod trajnih zdravilnih polgrmičkov, ki zrastejo do približno 50 cm visoko. Izvira iz Sredozemlja. Uvršča se v družino ustnatic. V botaniki je označena kot polgrm, zraste namreč od 10 do 50 cm visoko.
Poglej La Rioja in Materina dušica
Navadni brin
Navadni brin, znanstveno ime Juniperus communis, je vrsta iz rodu Juniperus (brin), družina Cupressaceae (cipresovke).
Poglej La Rioja in Navadni brin
Navadni rožmarin
Rožmarin Navádni róžmarin (tudi rožmarín, znanstveno ime Rosmarinus officinalis) je vednozelen grm iz družine usnjatic.
Poglej La Rioja in Navadni rožmarin
Rafael del Riego
Rafael del Riego y Flórez, španski general, politik in revolucionar, * 9. april 1785, Tineo, Španija; † 7. november 1823, Madrid, Španija.
Poglej La Rioja in Rafael del Riego
Sadra
Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4•2H2O.
Poglej La Rioja in Sadra
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej La Rioja in Santiago de Compostela
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej La Rioja in Sredozemsko morje
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej La Rioja in Tarakonska Hispanija
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej La Rioja in Vizigoti