Kazalo
47 odnosi: Šokaščina, Štokavščina, Čakavščina, Črnogorščina, Banatska bolgarščina, Bojana Stojanović Pantović, Bolgari, Bosanščina, Bunjevščina, Cerkvenoslovanščina, Düševni list, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Giovanni Maver, Gradiščanščina, Henry R. Cooper, Hrvaščina, Ivo, Janko Jurančič, Kajkavščina, Karel Štrekelj, Koroški Slovenci, Lužiščina, Makedonščina, Milijon, Moliščina, Naglas, Narečje, Ohrid, Panslavizem, Prekmurski knjižni jezik, Prekmursko narečje, Rajko Perušek, Rezijansko narečje, Ruska književnost, Seznam jezikoslovnih vsebin, Slovaščina, Slovanski jeziki, Slovenščina, Srbščina, Srbohrvaščina, Stara cerkvena slovanščina, Suženjstvo, Swadeshev seznam, Torlaščina, Vilko Novak, Volška Bolgarija, Zahodnoslovanski jeziki.
Šokaščina
Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Šokaščina
Štokavščina
Štokavščina je največja narečna skupina hrvaščine, srbščine in bosanščine (oziroma srbohrvaščine) in temelji na vprašalnici, oziroma na vprašalnem zaimku što (kaj).
Poglej Južnoslovanski jeziki in Štokavščina
Čakavščina
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Čakavščina
Črnogorščina
Črnogorski jezik (crnogorski jezik) je ime ijekavsko-štokavske variante osrednjega južnoslovanskega jezika znanega kot srbohrvaščina, ki se govori v Črni gori.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Črnogorščina
Banatska bolgarščina
''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).
Poglej Južnoslovanski jeziki in Banatska bolgarščina
Bojana Stojanović Pantović
Bojana Stojanović-Pantović, srbska literarna zgodovinarka, slovenistka, urednica, profesorica, prevajalka, pesnica in kritičarka, * 30. marec 1960, Beograd, Srbija.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Bojana Stojanović Pantović
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Bolgari
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Bosanščina
Bunjevščina
Bunjevščina (bunjevački jezik, ali bunjevački govor) je južnoslovanski jezik sporne narave.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Bunjevščina
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Cerkvenoslovanščina
Düševni list
''Düševni list'' leta 1933 Düševni list (v madžarskem črkopisu Düsevni liszt) je bil prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je izhajal od 20.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Düševni list
Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Slovenski jezik ima 29 različnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Giovanni Maver
Giovanni Maver, italijanski slavist, * 18. februar 1891, Korčula, † 12. julij 1970, Rim.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Giovanni Maver
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Gradiščanščina
Henry R. Cooper
Henry R. Cooper, Jr., ameriški slavist, literarni zgodovinar, prešernoslovec in prevajalec, * 30. september 1946, Bronx, New York.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Henry R. Cooper
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Hrvaščina
Ivo
Ivo je moško osebno ime.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Ivo
Janko Jurančič
Janko Jurančič, slovenski jezikoslovec, leksikograf in akademik, * 18. december 1902, Andrenci, † 15. december 1989, Ljubljana.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Janko Jurančič
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Kajkavščina
Karel Štrekelj
Karel Štrekelj, slovenski jezikoslovec, slavist, publicist, etnolog in zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi * 24. februar 1859, Gorjansko pri Komnu na Krasu, † 7. julij 1912, Gradec, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Južnoslovanski jeziki in Karel Štrekelj
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Koroški Slovenci
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Lužiščina
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Južnoslovanski jeziki in Makedonščina
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Milijon
Moliščina
Moliščina (hrvaško Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje, italijansko Croato molisano, neapeljsko Croato mulisano) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika, ki ga govorijo Moliški Hrvati v regiji Molize v Srednji Italiji.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Moliščina
Naglas
Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Naglas
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Narečje
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Ohrid
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Panslavizem
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Prekmurski knjižni jezik
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Prekmursko narečje
Rajko Perušek
Rajko Perušek, slovenski jezikoslovec, pisatelj, prevajalec in bibliograf, * 7. januar 1854, Ljubljana, † 25. februar 1917, Dunaj.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Rajko Perušek
Rezijansko narečje
Rezijansko narečje ali rezijanščina (rezijansko rozajanski langač ali lengač) je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Rezijansko narečje
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Ruska književnost
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Seznam jezikoslovnih vsebin
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Slovaščina
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Slovenščina
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Srbščina
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Srbohrvaščina
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Stara cerkvena slovanščina
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Suženjstvo
Swadeshev seznam
Swadeshev seznam je predpisan seznam osnovnega besedišča, ki ga je razvil ameriški jezikoslovec Morris Swadesh v 40. in 50. letih 20. stoletja.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Swadeshev seznam
Torlaščina
Torlaščina ali Torlaško narečje (bolgarsko Торлашки диалект, ali Преходни говори, srbsko Торлачки говор; Торлачки говор) je južnoslovansko narečje, ki ga govorijo v južnih in vzhodnih delih Srbije, v Bolgariji, Makedoniji in na Kosovu.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Torlaščina
Vilko Novak
Vilko Novak (madžarsko Novák Vilmos) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Vilko Novak
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Volška Bolgarija
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Južnoslovanski jeziki in Zahodnoslovanski jeziki