Kazalo
33 odnosi: Arhaizem, Baltoslovanski jeziki, Beljak, Beneška Slovenija, Fonetika, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Italijanščina, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Južnoslovanski jeziki, Kanalska dolina, Koroška narečna skupina, Kranjska Gora, Naborjet - Ovčja vas, Nemci, Oče naš, Primorska, Primorska narečna skupina, Rateče, Reklanska dolina, Rezija, Slovanska osamosvojena narečja, Slovanski jeziki, Slovenščina, Slovenija, Slovenska narečja, Trbiž, W, Zahodne Julijske Alpe, Zgornjesavska dolina, Ziljsko narečje, 2007, 2008.
- Jeziki Furlanije - Julijske krajine
- Slovenščina
Arhaizem
Arhaizem je jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku.
Poglej Rezijansko narečje in Arhaizem
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Rezijansko narečje in Baltoslovanski jeziki
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Rezijansko narečje in Beljak
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Rezijansko narečje in Beneška Slovenija
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Rezijansko narečje in Fonetika
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Rezijansko narečje in Furlanija
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Rezijansko narečje in Furlanija - Julijska krajina
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Rezijansko narečje in Italijanščina
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Rezijansko narečje in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Rezijansko narečje in Južnoslovanski jeziki
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Rezijansko narečje in Kanalska dolina
Koroška narečna skupina
Koroška narečna skupina (koroščina)) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika. Govorci koroških narečij so Koroški Slovenci v avstrijskem in slovenskem delu Koroške, kakor tudi prebivalci severozahodnih predelov slovenske Štajerske ob zgornji Dravski dolini, najzahodnejših predelov Gorenjske ob meji z Italijo in nekaterih vasi v italijanski Videmski pokrajini.
Poglej Rezijansko narečje in Koroška narečna skupina
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Poglej Rezijansko narečje in Kranjska Gora
Naborjet - Ovčja vas
Naborjet - Ovčja vas (furlansko Malborghet e Valbrune, Malborghetto-Valbruna; Malborgeth-Wolfsbach) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Rezijansko narečje in Naborjet - Ovčja vas
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Rezijansko narečje in Nemci
Oče naš
Oče naš, tudi Očenaš in Gospodova molitev (latinsko Pater noster) je najpomembnejša krščanska molitev.
Poglej Rezijansko narečje in Oče naš
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Rezijansko narečje in Primorska
Primorska narečna skupina
Primorska narečna skupina je poimenovana po svoji geografski legi.
Poglej Rezijansko narečje in Primorska narečna skupina
Rateče
Rateče so vas v Občini Kranjska Gora.
Poglej Rezijansko narečje in Rateče
Reklanska dolina
Reklanska dolina, tudi Reklanica (italijansko Val Raccolana), je dolina v zahodnih Julijskih Alpah v Italiji, dolga okoli 16 km.
Poglej Rezijansko narečje in Reklanska dolina
Rezija
Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.
Poglej Rezijansko narečje in Rezija
Slovanska osamosvojena narečja
Slovanska osamosvojena narečja ali slovanski mikrojeziki so slovanska narečja, ki so se ločila od slovanskih samostojnih jezikov.
Poglej Rezijansko narečje in Slovanska osamosvojena narečja
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Rezijansko narečje in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Rezijansko narečje in Slovenščina
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Rezijansko narečje in Slovenija
Slovenska narečja
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...
Poglej Rezijansko narečje in Slovenska narečja
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Rezijansko narečje in Trbiž
W
W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.
Poglej Rezijansko narečje in W
Zahodne Julijske Alpe
Zahodne Julijske Alpe so del Julijskih Alp, ki so po obsegu manjše kot Vzhodne Julijske Alpe.
Poglej Rezijansko narečje in Zahodne Julijske Alpe
Zgornjesavska dolina
Zgornjesavska dolina (imenovana tudi samo Dolina) je alpska dolina, po kateri teče reka Sava Dolinka.
Poglej Rezijansko narečje in Zgornjesavska dolina
Ziljsko narečje
Ziljsko narečje (ziljščina) je najzahodnejše narečje slovenskega jezika in spada v koroško narečno skupino.
Poglej Rezijansko narečje in Ziljsko narečje
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Rezijansko narečje in 2007
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Rezijansko narečje in 2008
Glej tudi
Jeziki Furlanije - Julijske krajine
Slovenščina
Prav tako znan kot Rezijanski jezik, Rezijanščina, Rezijsko narečje, Rezijščina.