Kazalo
42 odnosi: Avgust Pavel, Avstrija, Železna županija, Banatska bolgarščina, Bolgari, Bunjevščina, Dogma (razločitev), Feri Lainšček, Gradiščanščina, Gradiščanska, Hrvaščina, Hrvati, Irena Novak - Popov, Italija, Kajkavščina, Knjižni jezik, Laščina (slovanski jezik), Lemkovščina, Luksemburščina, Moliščina, Mura, Nemščina, Porabsko narečje, Prekmurje, Prekmursko narečje, Raba, Rezijansko narečje, Rimskokatoliška cerkev, Romunija, Ruščina, Slovenija, Slovensko Porabje, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sovjetska zveza, Srbija, Stara novgorodščina, Vzhodna pravoslavna cerkev, Vzhodna slovaščina, Zagreb, Zahodnopoleščina, 1997, 22. maj.
- Slavistika
- Slovanski jeziki
Avgust Pavel
Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Avgust Pavel
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Avstrija
Železna županija
Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Železna županija
Banatska bolgarščina
''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Banatska bolgarščina
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Bolgari
Bunjevščina
Bunjevščina (bunjevački jezik, ali bunjevački govor) je južnoslovanski jezik sporne narave.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Bunjevščina
Dogma (razločitev)
Dogma je lahko.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Dogma (razločitev)
Feri Lainšček
Franc (Feri) Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik, * 5. oktober 1959, Dolenci, Slovenija.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Feri Lainšček
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Gradiščanščina
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Gradiščanska
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Hrvaščina
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Hrvati
Irena Novak - Popov
Irena Novak Popov, literarna zgodovinarka, * 27. januar 1952, Novo mesto.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Irena Novak - Popov
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Italija
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Kajkavščina
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Knjižni jezik
Laščina (slovanski jezik)
Laščina je verjetno osamosvojeno narečje češkega jezika, pravzaprav prehodni jezik med češčino in poljščino, čeprav ga veliko ljudi šteje za poseben jezik.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Laščina (slovanski jezik)
Lemkovščina
Lemkovščina je vzhodnoslovanski jezik.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Lemkovščina
Luksemburščina
Luksemburščina je germanski jezik in eden od treh uradnih jezikov v Luksemburgu, poleg francoščine in nemščine.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Luksemburščina
Moliščina
Moliščina (hrvaško Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje, italijansko Croato molisano, neapeljsko Croato mulisano) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika, ki ga govorijo Moliški Hrvati v regiji Molize v Srednji Italiji.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Moliščina
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Mura
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Nemščina
Porabsko narečje
Porabsko narečje (tudi porabščina ali porabska slovenščina) je najsevernejšo narečje prekmurščine, ki ga govorijo na Madžarskem v Slovenskem Porabju.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Porabsko narečje
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Prekmurje
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Prekmursko narečje
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Raba
Rezijansko narečje
Rezijansko narečje ali rezijanščina (rezijansko rozajanski langač ali lengač) je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Rezijansko narečje
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Rimskokatoliška cerkev
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Romunija
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Ruščina
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Slovenija
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Slovensko Porabje
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Sovjetska zveza
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Srbija
Stara novgorodščina
Stara novgorodščina je izumrlo narečje stare vzhodne slovanščine.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Stara novgorodščina
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Vzhodna pravoslavna cerkev
Vzhodna slovaščina
Vzhodna slovaščina je narečna skupina slovaščine, ki jo govorijo na vzhodnem delu Slovaške.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Vzhodna slovaščina
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Zagreb
Zahodnopoleščina
Zahodnopoleščina ali zahodnopoleski jezik (zahydnepoliskaja mova, svjoa mpva) je osamosvojen vzhodnoslovanski jezik, ki temelji na zahodnopoleskih narečjih brestovske regije v Belorusiji.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in Zahodnopoleščina
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in 1997
22. maj
22.
Poglej Slovanska osamosvojena narečja in 22. maj
Glej tudi
Slavistika
Slovanski jeziki
Prav tako znan kot Slovanski mikrojeziki.