Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Božidar Raič

Index Božidar Raič

Božidar Raič (pravo ime Matija Reich), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, politik in publicist, * 9. februar 1827, Žvab, † 6. junij 1886, Ljubljana Raič se je rodil kmečkim staršema Juriju in Katarini (rojena Simic) na Žvabu, umrl v Ljubljani in je pokopan v grobnici pisateljskega društva na Navju v Ljubljani.

Kazalo

  1. 38 odnosi: Šempas, Žvab, Celovec, Cirkulane, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Društvo slovenskih pisateljev, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Filozofija, Gimnazija, Gradec, Haloze, Jezikoslovec, Kaplan, Ljubljana, Ljutomer, Naprej (časopis), Navje, Novinarstvo, Politik, Poslanec, Prekmurci, Ptuj, Rimskokatoliška cerkev, Ruščina, Slivnica pri Mariboru, Slovenci, Slovenec (celovški časnik), Slovnica, Taborsko gibanje, Teologija, Varaždin, Zagreb, Zedinjena Slovenija, 1827, 1886, 6. junij, 9. februar.

Šempas

Šempas je naselje v Mestni občini Nova Gorica.

Poglej Božidar Raič in Šempas

Žvab

Žvab je naselje v Občini Ormož.

Poglej Božidar Raič in Žvab

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Božidar Raič in Celovec

Cirkulane

Cirkulane (nekoč Sv. Barbara v Halozah) so naselje in središče občine Cirkulane.

Poglej Božidar Raič in Cirkulane

Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).

Poglej Božidar Raič in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Društvo slovenskih pisateljev

Društvo slovenskih pisateljev je neprofitno stanovsko združenje slovenskih književnikov s sedežem v Ljubljani.

Poglej Božidar Raič in Društvo slovenskih pisateljev

Duhovniško posvečenje

Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.

Poglej Božidar Raič in Duhovniško posvečenje

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Poglej Božidar Raič in Duhovnik

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Božidar Raič in Filozofija

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Poglej Božidar Raič in Gimnazija

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Božidar Raič in Gradec

Haloze

Malega Okiča). Haloze so prometno odročno gričevje v severovzhodni Sloveniji, ob meji s Hrvaško.

Poglej Božidar Raič in Haloze

Jezikoslovec

Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).

Poglej Božidar Raič in Jezikoslovec

Kaplan

Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.

Poglej Božidar Raič in Kaplan

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Božidar Raič in Ljubljana

Ljutomer

Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.

Poglej Božidar Raič in Ljutomer

Naprej (časopis)

Naprej je časopis, ki ga je od 2.

Poglej Božidar Raič in Naprej (časopis)

Navje je ljubljanski spominski park, ki sta ga po načrtih Jožeta Plečnika iz leta 1929 v letih 1937 in 1938 uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič na skrajnem vzhodnem robu nekdanjega pokopališča sv.

Poglej Božidar Raič in Navje

Novinarstvo

Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Poglej Božidar Raič in Novinarstvo

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Poglej Božidar Raič in Politik

Poslanec

Poslanec je član zakonodajnega ali ustavodajnega parlamenta.

Poglej Božidar Raič in Poslanec

Prekmurci

Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.

Poglej Božidar Raič in Prekmurci

Ptuj

Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.

Poglej Božidar Raič in Ptuj

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Božidar Raič in Rimskokatoliška cerkev

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Božidar Raič in Ruščina

Slivnica pri Mariboru

Slivnica pri Mariboru je naselje v Občini Hoče - Slivnica.

Poglej Božidar Raič in Slivnica pri Mariboru

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Božidar Raič in Slovenci

Slovenec (celovški časnik)

Slovenec je bil mladoslovenski politični časnik, ki je izhajal v Celovcu v letih 1865–1867.

Poglej Božidar Raič in Slovenec (celovški časnik)

Slovnica

Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.

Poglej Božidar Raič in Slovnica

Taborsko gibanje

Plakat za tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868 Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871.

Poglej Božidar Raič in Taborsko gibanje

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Božidar Raič in Teologija

Varaždin

Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Poglej Božidar Raič in Varaždin

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Božidar Raič in Zagreb

Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

Poglej Božidar Raič in Zedinjena Slovenija

1827

1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Božidar Raič in 1827

1886

1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Božidar Raič in 1886

6. junij

6.

Poglej Božidar Raič in 6. junij

9. februar

9.

Poglej Božidar Raič in 9. februar