Podobnosti med Beltinci in Prekmurje
Beltinci in Prekmurje še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Beltinci, Cerkev sv. Ladislava, Beltinci, Dani Kavaš, Dolinsko, Ivan Škafar, Jožef Baša Miroslav, Jožef Marko Dravec, Jožef Pustaj, Katolištvo, Kmetijstvo, Lendava, Madžari, Madžarska, Murska Sobota, Občina Beltinci, Obrt, Prekmursko narečje, Prva svetovna vojna, Slovenija, Vilko Novak, Vlado Kreslin, Združene države Amerike.
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Beltinci in Beltinci · Beltinci in Prekmurje ·
Cerkev sv. Ladislava, Beltinci
Cerkev stoji v kraju Beltinci, župniji Beltinci in istoimenski občini.
Beltinci in Cerkev sv. Ladislava, Beltinci · Cerkev sv. Ladislava, Beltinci in Prekmurje ·
Dani Kavaš
Daniel - Dani Kavaš, slovenski kantavtor, kitarist, pesnik, stripar in slikar, * 27. julij 1979, Beltinci.
Beltinci in Dani Kavaš · Dani Kavaš in Prekmurje ·
Dolinsko
Dvorec Beltinci v 1930. Muri pri Ižakovcih Odransko polje Dolinsko je ravnina v južnem delu Prekmurja v Vzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure.
Beltinci in Dolinsko · Dolinsko in Prekmurje ·
Ivan Škafar
Ivan Škafar, slovenski katoliški duhovnik, zgodovinar, literarni zgodovinar.
Beltinci in Ivan Škafar · Ivan Škafar in Prekmurje ·
Jožef Baša Miroslav
Jožef Baša-Miroslav (madžarsko Bassa József) slovenski pesnik in novinar na Madžarskem, * 28. april 1894, Beltinci, † 25. januar 1916, Sombotel.
Beltinci in Jožef Baša Miroslav · Jožef Baša Miroslav in Prekmurje ·
Jožef Marko Dravec
Jožef Marko Dravec slovenski rimokatoliški duhovnik, teolog in pisec na Ogrskem.
Beltinci in Jožef Marko Dravec · Jožef Marko Dravec in Prekmurje ·
Jožef Pustaj
Pustajev nagrobni spomenik na beltinskem pokopališču. Jožef Pustaj (resnično ime je Jožef Pozderec, madžarsko Pusztai József), slovenski pisatelj, pesnik, novinar, učitelj in kantor na Madžarskem.
Beltinci in Jožef Pustaj · Jožef Pustaj in Prekmurje ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Beltinci in Katolištvo · Katolištvo in Prekmurje ·
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Beltinci in Kmetijstvo · Kmetijstvo in Prekmurje ·
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Beltinci in Lendava · Lendava in Prekmurje ·
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Beltinci in Madžari · Madžari in Prekmurje ·
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Beltinci in Madžarska · Madžarska in Prekmurje ·
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Beltinci in Murska Sobota · Murska Sobota in Prekmurje ·
Občina Beltinci
Občina Beltinci je ena od slovenskih občin, ki leži ob levem bregu reke Mure na ravninskem delu Prekmurja.
Beltinci in Občina Beltinci · Občina Beltinci in Prekmurje ·
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Beltinci in Obrt · Obrt in Prekmurje ·
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Beltinci in Prekmursko narečje · Prekmurje in Prekmursko narečje ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Beltinci in Prva svetovna vojna · Prekmurje in Prva svetovna vojna ·
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Beltinci in Slovenija · Prekmurje in Slovenija ·
Vilko Novak
Vilko Novak (madžarsko Novák Vilmos) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Beltinci in Vilko Novak · Prekmurje in Vilko Novak ·
Vlado Kreslin
Vlado Kreslin, slovenski kantavtor in folk rock glasbenik, * 29. november 1953, Beltinci.
Beltinci in Vlado Kreslin · Prekmurje in Vlado Kreslin ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Beltinci in Združene države Amerike · Prekmurje in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Beltinci in Prekmurje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Beltinci in Prekmurje
Primerjava med Beltinci in Prekmurje
Beltinci 98 odnose, medtem ko je Prekmurje 279. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 5.84% = 22 / (98 + 279).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Beltinci in Prekmurje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: