Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Avstro-Ogrska, Šentjurij, Častnik, Boj za severno mejo, Doberdob, Druga svetovna vojna, Etnografija, General, Hruševec, Italijani, Koroška (zvezna dežela), Korotan, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krsta Smiljanić, Labot, Ljudsko pesništvo, Mežiška dolina, Nacionalsocializem, Nadporočnik, Občina Radlje ob Dravi, Odlikovanje, Pesništvo, Pesnik, Polkovnik, Poročnik, Prva svetovna vojna, Rudolf Maister, Slovenci, Slovenj Gradec, Soška fronta, Srečko Puncer, Tirolska, Tolsti Vrh, Dravograd, Velikovec, 1894, 1919, 20. november, 6. maj, 87. pehotni polk (Avstro-Ogrska).
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Franjo Malgaj in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šentjurij
Šentjurij je lahko.
Novo!!: Franjo Malgaj in Šentjurij · Poglej več »
Častnik
Častnik, tudi oficir (angleško Commissioned Officer, nemško Offizier) je pripadnik oboroženih sil, ki je izobražen in določen za poveljevanje vojaških enot/formacij.
Novo!!: Franjo Malgaj in Častnik · Poglej več »
Boj za severno mejo
Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).
Novo!!: Franjo Malgaj in Boj za severno mejo · Poglej več »
Doberdob
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu Doberdob (italijansko Doberdò del Lago) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.
Novo!!: Franjo Malgaj in Doberdob · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Franjo Malgaj in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Novo!!: Franjo Malgaj in Etnografija · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Franjo Malgaj in General · Poglej več »
Hruševec
Hruševec je naselje v Občini Šentjur.
Novo!!: Franjo Malgaj in Hruševec · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Franjo Malgaj in Italijani · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: Franjo Malgaj in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Korotan
Kórotan je lahko.
Novo!!: Franjo Malgaj in Korotan · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Franjo Malgaj in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Krsta Smiljanić
Krsta Smiljanić, srbski general, * 10. januar 1869, † 15. april 1944.
Novo!!: Franjo Malgaj in Krsta Smiljanić · Poglej več »
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Novo!!: Franjo Malgaj in Labot · Poglej več »
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Novo!!: Franjo Malgaj in Ljudsko pesništvo · Poglej več »
Mežiška dolina
HE Polena, Mežica. Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.
Novo!!: Franjo Malgaj in Mežiška dolina · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Franjo Malgaj in Nacionalsocializem · Poglej več »
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Novo!!: Franjo Malgaj in Nadporočnik · Poglej več »
Občina Radlje ob Dravi
Občina Radlje ob Dravi so ena od občin v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Franjo Malgaj in Občina Radlje ob Dravi · Poglej več »
Odlikovanje
Odlikovanje je predmet, ki ga prejme odlikovanec kot znamenje za storjene zasluge na različnih področjih odlikovanja.
Novo!!: Franjo Malgaj in Odlikovanje · Poglej več »
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Novo!!: Franjo Malgaj in Pesništvo · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Franjo Malgaj in Pesnik · Poglej več »
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Novo!!: Franjo Malgaj in Polkovnik · Poglej več »
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Novo!!: Franjo Malgaj in Poročnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Franjo Malgaj in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rudolf Maister
Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1934, Unec, Kraljevina Jugoslavija.
Novo!!: Franjo Malgaj in Rudolf Maister · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Franjo Malgaj in Slovenci · Poglej več »
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Novo!!: Franjo Malgaj in Slovenj Gradec · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Franjo Malgaj in Soška fronta · Poglej več »
Srečko Puncer
Srečko Puncer (uradno Feliks Puncer), slovenski borec za severno mejo, * 6. maj 1895, Loka pri Zidanem Mostu, † 29. april 1919, Vovbre na Koroškem, Avstrija.
Novo!!: Franjo Malgaj in Srečko Puncer · Poglej več »
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Novo!!: Franjo Malgaj in Tirolska · Poglej več »
Tolsti Vrh, Dravograd
Tolsti Vrh je naselje, katerega del spada v občino Dravograd.
Novo!!: Franjo Malgaj in Tolsti Vrh, Dravograd · Poglej več »
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Novo!!: Franjo Malgaj in Velikovec · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Franjo Malgaj in 1894 · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Franjo Malgaj in 1919 · Poglej več »
20. november
20.
Novo!!: Franjo Malgaj in 20. november · Poglej več »
6. maj
6.
Novo!!: Franjo Malgaj in 6. maj · Poglej več »
87. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
87.
Novo!!: Franjo Malgaj in 87. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
