Kazalo
34 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Atom, Atomske enote, Švedi, Švedska, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Energija, Energijski nivo, Fizik, Fizika, Fizikalna konstanta, Foton, Hartreejeva energija, Kvantno število, Luna, Lund, Lunini kraterji, Merska enota, Niels Henrik David Bohr, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, Spekter, Spekter vodikovega atoma, Svetloba, Udarni krater, Univerza v Lundu, Valovna dolžina, Vzbujeno stanje, 1854, 1919, 28. december, 8. november.
- Švedski fiziki
- Diplomiranci Univerze v Lundu
- Tuji člani Kraljeve družbe
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Johannes Rydberg in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Johannes Rydberg in Asteroidni pas
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Johannes Rydberg in Atom
Atomske enote
Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.
Poglej Johannes Rydberg in Atomske enote
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Poglej Johannes Rydberg in Švedi
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Johannes Rydberg in Švedska
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Johannes Rydberg in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Johannes Rydberg in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Johannes Rydberg in Energija
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Johannes Rydberg in Energijski nivo
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Johannes Rydberg in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Johannes Rydberg in Fizika
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Johannes Rydberg in Fizikalna konstanta
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Johannes Rydberg in Foton
Hartreejeva energija
Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.
Poglej Johannes Rydberg in Hartreejeva energija
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Johannes Rydberg in Kvantno število
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Johannes Rydberg in Luna
Lund
Lund je mesto in sedež istoimenske občine v pokrajini Skanija (Skåne) na skrajnem jugu Švedske.
Poglej Johannes Rydberg in Lund
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Johannes Rydberg in Lunini kraterji
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Johannes Rydberg in Merska enota
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Poglej Johannes Rydberg in Niels Henrik David Bohr
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Poglej Johannes Rydberg in Rydbergova formula
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Poglej Johannes Rydberg in Rydbergova konstanta
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Johannes Rydberg in Spekter
Spekter vodikovega atoma
Spektralne serije vodika v logaritmični skali. Spekter vodikovega atoma sestavljajo skupine spektralnih črt v emisijskem spektru ali absorpcijskem spektru atomarnega vodika.
Poglej Johannes Rydberg in Spekter vodikovega atoma
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Johannes Rydberg in Svetloba
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Johannes Rydberg in Udarni krater
Univerza v Lundu
Univerza v Lundu je javna univerza s sedežem v švedskem mestu Lund.
Poglej Johannes Rydberg in Univerza v Lundu
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Johannes Rydberg in Valovna dolžina
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Poglej Johannes Rydberg in Vzbujeno stanje
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Johannes Rydberg in 1854
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Johannes Rydberg in 1919
28. december
28.
Poglej Johannes Rydberg in 28. december
8. november
8.
Poglej Johannes Rydberg in 8. november
Glej tudi
Švedski fiziki
Diplomiranci Univerze v Lundu
Tuji člani Kraljeve družbe
Prav tako znan kot Janne Rydberg, Johannes Robert Rydberg.