Hitreje kot brskalnik!
34 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Atom, Atomske enote, Švedi, Švedska, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Energija, Energijski nivo, Fizik, Fizika, Fizikalna konstanta, Foton, Hartreejeva energija, Kvantno število, Luna, Lund, Lunini kraterji, Merska enota, Niels Henrik David Bohr, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, Spekter, Spekter vodikovega atoma, Svetloba, Udarni krater, Univerza v Lundu, Valovna dolžina, Vzbujeno stanje, 1854, 1919, 28. december, 8. november.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Johannes Rydberg in Asteroid · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: Johannes Rydberg in Asteroidni pas · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Johannes Rydberg in Atom · Poglej več »
Atomske enote
Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.
Novo!!: Johannes Rydberg in Atomske enote · Poglej več »
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Novo!!: Johannes Rydberg in Švedi · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Johannes Rydberg in Švedska · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Johannes Rydberg in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Johannes Rydberg in Elektron · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Johannes Rydberg in Energija · Poglej več »
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Novo!!: Johannes Rydberg in Energijski nivo · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Johannes Rydberg in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Johannes Rydberg in Fizika · Poglej več »
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Novo!!: Johannes Rydberg in Fizikalna konstanta · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Johannes Rydberg in Foton · Poglej več »
Hartreejeva energija
Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.
Novo!!: Johannes Rydberg in Hartreejeva energija · Poglej več »
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Novo!!: Johannes Rydberg in Kvantno število · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Johannes Rydberg in Luna · Poglej več »
Lund
Lund je mesto in sedež istoimenske občine v pokrajini Skanija (Skåne) na skrajnem jugu Švedske.
Novo!!: Johannes Rydberg in Lund · Poglej več »
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Novo!!: Johannes Rydberg in Lunini kraterji · Poglej več »
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Novo!!: Johannes Rydberg in Merska enota · Poglej več »
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Novo!!: Johannes Rydberg in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Novo!!: Johannes Rydberg in Rydbergova formula · Poglej več »
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Novo!!: Johannes Rydberg in Rydbergova konstanta · Poglej več »
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Novo!!: Johannes Rydberg in Spekter · Poglej več »
Spekter vodikovega atoma
Spektralne serije vodika v logaritmični skali. Spekter vodikovega atoma sestavljajo skupine spektralnih črt v emisijskem spektru ali absorpcijskem spektru atomarnega vodika.
Novo!!: Johannes Rydberg in Spekter vodikovega atoma · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Johannes Rydberg in Svetloba · Poglej več »
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Novo!!: Johannes Rydberg in Udarni krater · Poglej več »
Univerza v Lundu
Univerza v Lundu je javna univerza s sedežem v švedskem mestu Lund.
Novo!!: Johannes Rydberg in Univerza v Lundu · Poglej več »
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Novo!!: Johannes Rydberg in Valovna dolžina · Poglej več »
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Novo!!: Johannes Rydberg in Vzbujeno stanje · Poglej več »
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Johannes Rydberg in 1854 · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Johannes Rydberg in 1919 · Poglej več »
28. december
28.
Novo!!: Johannes Rydberg in 28. december · Poglej več »
8. november
8.
Novo!!: Johannes Rydberg in 8. november · Poglej več »
Preusmerja sem:
Janne Rydberg, Johannes Robert Rydberg.
