Kazalo
16 odnosi: Antropologija, Besediloslovje, Družba, Dvojezičnost, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Komuniciranje, Kultura, Norma, Pragmatika, Psiholingvistika, Psihologija, Sociologija, Strukturalizem, Veda, Združene države Amerike.
- Jezikoslovno izrazje
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Sociolingvistika in Antropologija
Besediloslovje
Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr.
Poglej Sociolingvistika in Besediloslovje
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Sociolingvistika in Družba
Dvojezičnost
Dvojezični znak v Piranu Dvojezičnost (ali s tujko bilingvizem) je pripadnost dvema kulturama (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih.
Poglej Sociolingvistika in Dvojezičnost
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Sociolingvistika in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Sociolingvistika in Jezikoslovje
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Sociolingvistika in Komuniciranje
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Sociolingvistika in Kultura
Norma
Norma je navodilo, ki usmerja vedenje v situacijah oz.
Poglej Sociolingvistika in Norma
Pragmatika
Pragmatika ali raboslovje je veja jezikoslovja in komunikacijske teorije.
Poglej Sociolingvistika in Pragmatika
Psiholingvistika
Psiholingvistika ali psihologija jezika je smer jezikoslovja in del kognitivnih znanosti, ki proučuje povezavo med znanjem jezika in kognitivnimi procesi, vključenimi v rabo jezika, torej proučuje procese v možganih, ki nam omogočajo rabo jezika.
Poglej Sociolingvistika in Psiholingvistika
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Sociolingvistika in Psihologija
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Sociolingvistika in Sociologija
Strukturalizem
Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.
Poglej Sociolingvistika in Strukturalizem
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Sociolingvistika in Veda
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Sociolingvistika in Združene države Amerike
Glej tudi
Jezikoslovno izrazje
Prav tako znan kot Družbeno jezikoslovje.