Kazalo
31 odnosi: Actio, Beseda, Besedilo, Fonem, Govornik, Grki, Jezikoslovec, Jezikoslovje, John Searle, Koherenca (jezikoslovje), Komuniciranje, Kvintilijan, Literarna veda, Logika, Morfem, Ocena, Parodija, Polemika, Poved, Retorika, Semiotika, Slovnica, Sprejemljivost, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Stavek, Stilistika, Tekstna kritika, Večpomenskost, Veznik, Zaimek.
Actio
Actio je lahko.
Poglej Besediloslovje in Actio
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Besediloslovje in Beseda
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Besediloslovje in Besedilo
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Besediloslovje in Fonem
Govornik
Ronald Reagan med govorom pred berlinskim zidom leta 1987 Govórnik ali retórik je oseba, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja z govorništvom ali retoriko, kar pomeni, da v javnosti svojim poslušalcem ustno daje informacije o določeni temi.
Poglej Besediloslovje in Govornik
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Besediloslovje in Grki
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Besediloslovje in Jezikoslovec
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Besediloslovje in Jezikoslovje
John Searle
John Rogers Searle, ameriški filozof, * 31. julij 1932, Denver, Kolorado, Združene države Amerike.
Poglej Besediloslovje in John Searle
Koherenca (jezikoslovje)
Koherenca je na splošno beseda, ki označuje medsebojno povezanost, odvisnost.
Poglej Besediloslovje in Koherenca (jezikoslovje)
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Besediloslovje in Komuniciranje
Kvintilijan
Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.
Poglej Besediloslovje in Kvintilijan
Literarna veda
Literarna veda ali literarna znanost (tj. kadar uporablja predvsem empirično-eksaktne pristope) je raziskovalno področje povezano s filologijo, ki zajema literarno zgodovino, literarno teorijo in literarno interpretacijo.
Poglej Besediloslovje in Literarna veda
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Besediloslovje in Logika
Morfem
Morfém je v jezikovnem sistemu najmanjša enota besede s samostojnim semantičnim pomenom.
Poglej Besediloslovje in Morfem
Ocena
Zapisano ali izrečeno mnenje ali sodba o nekom ali nečem.
Poglej Besediloslovje in Ocena
Parodija
Parodija je besedilo, ki z ironičnim, satiričnim ali zabavnim namenom karikira oziroma ob vrednostno znižani tematiki ali stilu uporablja znano – cenjeno, klasično, aktualno itd.
Poglej Besediloslovje in Parodija
Polemika
Polemika je ostra izmenjava nasprotujočih mnenj, navadno pri spornih političnih (volilnih), verskih, znanstvenih, literarnih, filozofskih temah.
Poglej Besediloslovje in Polemika
Poved
Povéd je pomenska enota, ki je sestavljena iz enega ali več stavkov in je v besedilu najpogosteje zaključena s piko.
Poglej Besediloslovje in Poved
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Besediloslovje in Retorika
Semiotika
Semiotika ali znamenjeslovje je jezikoslovna veda, ki se ukvarja z jezikovnimi znaki (simboli) in sistemi znakov.
Poglej Besediloslovje in Semiotika
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Besediloslovje in Slovnica
Sprejemljivost
Sprejemljivost je osebnostna lastnost, z izrazom opisujemo individualne razlike v prijetnosti, prijaznosti in ujemanju v odnosih z drugimi.
Poglej Besediloslovje in Sprejemljivost
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Besediloslovje in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Besediloslovje in Starorimska civilizacija
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Poglej Besediloslovje in Stavek
Stilistika
Stilistika je nauk o slogu in je poleg metrike (meroslovja) ter poetike (nauka o vrstah in oblikah besedne umetnosti) poglavje literarne teorije.
Poglej Besediloslovje in Stilistika
Tekstna kritika
Tekstna kritika ali besedilna kritika (tudi tekstologija, ekdotika) je pomožna filološka disciplina oz.
Poglej Besediloslovje in Tekstna kritika
Večpomenskost
Večpomenskost ali polisemija (iz grške besede πολυσημεία.
Poglej Besediloslovje in Večpomenskost
Veznik
Veznik je nepregibna besedna vrsta, ki se uporablja za izražanje prirednih razmerjih med stavki (Vstopil je ter pozdravil.) ali med deli besednih zvez (oče in sin) ter za izražanje podrednih razmerij med stavki (Rekel je, da se ne bo vrnil).
Poglej Besediloslovje in Veznik
Zaimek
Zaimek ali pronomen je pregibna beseda, ki nadomesti drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) ali pa prislov (prislovni zaimek).
Poglej Besediloslovje in Zaimek